Jedinstvo, November 02, 1956

              STRANA 20 nis-- 1 i
SPOMIN 25 LETNICO DEMOKRATSKEGA
ij€ TISKA JUGOSLOVANOV V KANADI
PriSel scm v novo dezelo v Kanado, 1927 leta kod novi
doseljenec Prvi naseljenci so se za£eli naseljavati v Kanadi
1923 do 1930 leta. Ve£Ino nas so poliljali v Winnipeg, da bi
nas zaposlili na kmetijeh.
Najslabii fas sem bil tudi Jest prilel v Winnipeg meseca
aprila. Snega je biio skoraj do kolen. tudi mrzlo je bilo ko
nisem imel tople obleko za severno Ameriko. Kmelje (ali
iarmeri) niso tisti £as rabili delavce. ker je se sneg pokrival
polje za obdelovati. Bili smo prepu&£eni sami sebL Agent!
so nas po£eU razgajeti. da nej zapustimo roeeto kamor fcoH
ho£emo.
Kam se na} podamo? Vecmema nas memo шзеН dovol
denarje. da se podamo v druge provkieije. da I poiSeemo
, kskfajo koll delo smo bili pripravljeni da ga Izpolnimo. Uspe-I- o
mi Je. da em si is poeodil od enega prijateija. da sva se
podekx v Sudbury. Ontario. Prva zaposiitev e bila pri £еЗег-nl- ci
(ekstra geng) do jeseni. Jesen sem Sel v hosto. drevess
sekati to wmo tri raesece. Potem smo bill odpuicenL 19%
tela. 23 nrnja. sem se saposlil v nickel rudniku. v Levack.
1930 Ieta Je bila aa vrhuncu veiika bresposelesost. tako. da
sem bil tudi J-e- et med onih koerao bili zopet bre dels.
Narod se je zacel premikovaii v en kraj-dru- gi kraft. Vo-з- Ш smo se po tovoraih vlakih toko, kod da bi bila moblljiza-djt- t.
Resnicno Je. da Je bila prava prezposelska mobiljizacija.
Ieta Jesen septombra raeeeca иш i zapoeliv na draiavnl ce
sil. Fteea { bila S40.00 aa mesec. hraaa in stanovanje.
Casopiea nlemo nobenega Iraeli po kempah, ne ednega
ne drudga. Zaposleni smo bili samo til mesece. Potsxn so
vse dekrvce odpusilli, samo kuharje so si obdrsali. ZakaJ so
kuharje obdriaH? Zato ko so vedeil da Jih bodo zopet micalL
da bod narod za majii denar delal iato delo. TakoJ januvarj
meseca 1931 Ieta so posredovalnice za delo zopet posiljeH
delavce na driavne ceste. Ali niso pki£aH delavca ko Je delal
8 ur 540.00 na mesec Ampak so pki£ali vse delavce po S5JJQ
na mesec. 1931 leta sem se zapoeliv na kmetlji. Na mesec
sem dobil SI 0.00. all to samo po leti. Po zimi sem delal samo
za hrano. Po casopisah in po radio Je bila veiika propagan- da, da kako imajo lepo ugodnost delavci ko delajo na driav-ni-h
ceetah. V ti propagandi Je bilo re£eno. da imajo lepe,
£lsto barake. £iste postelje. mchke modrace in vsaka baraka
imajo svojo radio.
MoJ prijatelj. Joe Sustar. kosva pri kmetu delala In mi
re£e: Frank, pojva ie midva. vidifi kaj £asopii piiejo m radio
govori? Izgubiti tako-al- i tako no bodeva. pla£a Je edneko.
Pobereva svoje stvari in greva v prvo mesto Pembroke. Tarn
so Javiva na pisami. da hocova iti na ccstno delo. TakoJ no-ma
dade iskaznice. da sva sprejeta v 10 kempo. ker so Jo na
hoadjkelaaiebvlizkuerCo hbaacrkakRoivebrojad.o sPtraindoevvaanjnoa Immoosltao. Vnsaamlda bkaurhaakri .
Jo 8 mo£ spalo. Ta nale kempa N. 10 Je- - imola 20 brak. 10 brak Je bilo na gomji stranl. 10 p dolnji etranl. da smo imeli
dvori££o v sredlni.
2ive duSo ni bilo po barakah. ker so bili vsi na delu. Ko
pridova v barako se mldva spogledujeva in si miellva kej Je
vso tista £istoba. radio in modraci. Kuhar naju premotl na njih misli m re£e — ali sta lacna? Sva mu odgovoriva. Upra
2cm njega. ako so tudi druge kcmpo tako kod Jo ta? Kaj mis'
115. mo on upraJo? Jest mislim tako. Propaganda, radio in
casopisi so plsali. da Jo to-in-- to po barakah. Mi odgovori: Ncsmes vso vorcvati kar pile Jo. all radio rece. Samo kar . vidiS. to veruj.
Grova iz kuharjcm. da nama Jcsti In so pogovarjcmo to-in-- to. UpraSem ga. ali imajo kaldfnjo casopiso tukaj. On ml
re£e: Tarn so. vidiS. ima Jih celi kup. Za£nem prcmetavati in
mi prfdejo v roko v hrvatsldm jeziku "Borba". glasilo progre--
(Nastavak sa str 19
nazivlju Croatian Serena
ders. Siueam sviranje i pes
mu u mom materinskom je-sik- u
u ovoj naeoj гешкХ
gdfe am naufio &n 90tt
eiigteslcl. Ogkssiv&S dae
aoavltuje: Soda ce ивЈеЦ
Serenodere govorin na sv©ri
Jeslku. Siueam i gevos it
avow, jedku. u kofem se po-Td- je
sav not narod da p@
mogne gradnju doma".
I rece nam nai lemUafc
"MqH prcteint Kod ssa
&K zoee torabure. noeu
PfeesMt i ncS govor preko
redkz. Jo scm od radeeti aa-pkik- oo. Kod scm Ја o tieao
te Vancouvera, onda tu ne}e
b4k naslh do tri Ш ceri fa-жШ- Је.
A vkM.sada su tu
pfevadki i tcmburaski afee-ro- vi
I togradfuju se deesevi.
Ue prtlcrtelti. i ki cm vsm
pomo& u gradnjl docaa. ma-d- a
so od Vapceuvera de- -
Цсл nekohk© stefac
kit tttt novaca nemosm
90. afi evo vcm 20 dokea".
Tako se Je noS narod fen-tetes- koo
i odcrivao дтобпЦ
dooa TJ to doba 20 doksct
niie bila гаокз suraa. a cvs
ruje bio osamljeni slucszj
I. =. ed toga organizacija
Hrvatskog Proevjetnog Save-z- a
1 nedt narod u Vancouve-r-u
donesao je odluku. da se
dun pnje otpocne sa grad-no- m
dome. Imari smo toH-k- o
novaoa da smo tele mogll
кирШ aemljiete i samo aopo-£e-M
groxlnju, odnosno tele
teatelj potesiti.
Tako 1936 godine u jesen
otpocek) se izgradnfom Hr-va4k-og
Proevjetnoj DoeKi.
Uaete Je pune tri godine dot
e Je Dom potpuno uoavxHki.
Dora se svecano otvooe
1936 godine.
Kad smo {гдгскШ Deca
SaA smo Jake tamburafke
abocsve; Pfevaczl 1 Drcaot
ski zbor; ikohx naSeg JeeUsa
aa djecu ltd. Kros crjehi 90
dkm pripreraak su se iani
fconcerti. dbce. piesevi I
druge aabave i priredfee, ko
Je su Jako hfepo uepeveie.
2a vrijeme rata maeg sao radiM u ncsem Damn
aa poesotf Savezrsjclce vj-sk- e. koa se je borikx protfv
ksJiotf&ih кођооа RadHt
sso aa poeoc ratruh nopora
nose зетђе Kanade. ротоб
Scve4skoa Saveru i Crrene
Armije, a najvise 2a pomoc
sivnih kanadskih Jugoslavanov.
Hesnicno Je da nisem razumel hrvasko citati tako kot Je
danes. Izveseljem se cital tako progresivne delavske casopise
kol Je bila Borba" v novi domovinL v Kanadi. Tako progre-sivne
2asopise sem zadnjlS £ital v starem kraju ko sem delal
v rudniku. v Kocevju. V KoSevju smo mi rudarjl dobivali ia-sopi- se
tudi progresivne. ko se Je imenoval "Proletarec". ker
smo bill mi rudarji ponosni znjim.
Vi U kempi. N. 10. so bili razlieni narod. vecino Evropci.
Nas Je bilo Jugoslavani dva Slovenca. in dva Hrvata. Vsi Stirje
smo se sesli zvecer in smo Stall kaj se vse dogaja po novi
deleH. v KanadL
. Ja. 25 letnico obhajemo mi zavedni Jugosktveneki delavci
v nasi novi defelL Ker to Je Jako vaino. da zabelezimo naee
delavske borbe in nose dolivljenje od na#ih neprijatelje de-lavske- ga naroda. Prvi delavski 6aeopte v hrvateko. kezoH.
Borba". Je zecel izhajeti dne 2 novembra 1931. Kaj & pome-n-il
prvi casopie "Borba"? To je pomenilo. da Je treba vse de-lavske.
vse kmecke delavce skupaj organiiirali v eno (ronlo.
Ako nlemo dobro organiziranL dobro prlpravrjenL nas cefo
ne neprijatelji pogaziu.
Prvi casopis "Borba" je imel joke pc4e£ko£e. Prvi uredeSc
fe bil tov. T. CaiiS. Zakaj je imel poteikoe? Zato ker Je imel
delavski dub in cil da Je delavskemu narodu daval na vodila,
kako da rsorejo priti do bolj ve£ega kosa kruha. All reakcija
ni mlrovale. tudi niso a sprotniski casopisi Jugoslavesski
mirovoii, in so grdlli proti progreeivnim casepisl kot fe bila
Borba~. "Borba" se je raepecovakt po naselbinah. ker Ie
dinill v en caeopie "Iedinstvo". kot se danes ishaje med Jugo-slavans- ki narod po malih naselbinah.
Niso se delavci bojali raspefovati. ali noeltL all kupovati
delavski progresivni casopto "Borbu". Eni Hudje so bill oetra-5e-si
jih kupovati, ker so jim neprlfatelji svojega naroda za-grosi- li. da jih bodo za toiili delodojalci da so rudece in bodo
delo Ugubiii. Tako so delavce straiili tisto fas© ko je prvi
progresivni casopis "Borba" lihajel med jugoekrvenskem na-rodo- m.
Ali progresivni delavski casopis "Borba" se ni ustra-Si- l.
hodil Je povsod ker so bili naii Jugoelavenski delavci.
"Borba" je izhajola cellh 5 let, potem ga je namestila "SIo-bodn- a
Misao". list progreslvnih kanadskih Hrvata. in "Prav-da- ".
2asopis progrceivnih kanadskih Srba. "Slobodna Misao"
in "Pravda" su bilo zabranjene julija 1940 leta. za radi vojne-g- a
stanja. V decembru 1940 Ieta jo pocel izhajeti progresivni
list kanadskih Hrvata "Novosti". V maju 1941 leta list progre-sivni- h
kanadskih Srba "Srpski Glasnik" in julija 1942 Iota
casopis progreslvnih kanadskih Slovcncev "Edinost". V junija
1948 leta "Edlnosl". "Novosti" In "Srpski Glasnik" so se vje-din- ili
v en fasopis "Jodinstvo". kot so danos izhaje med Jugo-slav
ensJdm narodem.
Prvi urednik "Edinosti" Je bil progresivni Slovenec tov.
G. MateSif. Tov. Matesi£ jo £el v starl kra] 1946 lota. Nado-mest- il
ga Jo tov. J. Smrke. Tudi tov. Smrke jo £el v star! kraj
1948 leta. Nadomestil ga je tov. J. Sorjak. 1948 leto so en £as
uredovali "Jodinstvo" na tri jezike — slovensld. horvatski in
srpski. Danalnji urednik "Jedinstva" Jo tov. S. MioSiS. Up-ravn- ik
Jo tov. I. Stimac.
Donainjl fasopls "Jodinstvo" in preinji demokratski. pro-gresivni
delavsld 2asopisl so imcli 1st! cil. isti progresivne
smcrnice. kot ga imajo progresivne fasopiso vsoh delavskega
razreda. Zato Jo vsa£ega progresivnega delavca da potpira-m- o delavske 2asopiso. da gremo izmernicem naprej za na-pred- ak delavskega casopisa, da dobimo £im ve£ novo na-rocnik- e.
Ali so nam delavski £asopisi doprinesli kaj v prid
delawstvo, ali kmetovalcem? So. jako veliko. naprimer, delav-stv- o. Nali £asoplsi so zmeram nas opozoravali. da se morejo HP. DOM U VANCOUVERU
rtlzansklm odred;ma u Ju
i. slavjji Bilo ;e slucajeva
gj e se je za ;ednu vecer
saKpdo po deset 1 vise hi-ba- da dolara aa pomoc na-se- m narodu u Jugoskxvitt
Mate fene 1 djevofke. ше-9- 0
su robe sakupile. pakete
spakovafe i poekde nasem
norodu u domovinu.
AkMvnoet je bila veiika 1
&va u svakom nasem xtfdu I
pethvatu.
PoeHje rata nai noted fe
poceo Bsohom odkmti u Ski-rt
kraj. A spremak) se Je I
vise da ce pc& Misssb se da
ce nas nego poS'i oeteti
lasso.
Uekjed toga poceio se 90
voriU. da ce Dom biti nemo
guce uadriavati ako veek№
naeeg naroda podje u Stari
kraj. Tako se je doJHo do aa
кЦивка da prodoto Doss. X
prodaH ssso ga. A novae 1
dance soi poteaajen ne
Za aooasao i дгоапфи De-аи- х.
koo i sve nose цедеке
kofe sao iowii anogo nca
Je pridonsjekx nofa rodnicza
ncpredna itarapa i pokreL
Oak 44a viie, be: ncie Jtam-p- e
i pokreta r.ebl nam bila
delavci zdruzit v velike in male organizacije kot so unije.
Tako smo tudi rni v naii naselbini v stonovili uniju, ko se ime-nu- je
Mino. Mill & Smelter Workers. Local 598. leta 1941. Тебка
borba je bila prvo leto. ker kompaniskim magnaterjem ni
bilo po volji da se delavec organizira v uniju. so hoteli
da je delavec ncorganiziran. da lalji iznjim raspolagajo ka-k- or
oni ho£ejo. da oni delavca pla£cjo kakor oni ho£ejo. Kom-panis- ti
so bili toliko sirovL da so neivne delavce na jelL da
se en gmusnL grdi napat naredili. da so unisko pisamo razbili
to prvo leto. Ali delavec ni imel straha, £el je napre] iz celo
mo£Jo. da Je dosegel svoj ciL Danes nas lokal 598 ima 16.000
£2anov. Vse to moremo tudi pripoznatL da je imel pro
grosivni delavski £asopis v tem veliko zaslugo, ko Je vdan-vda- n
opozoraval da se je treba organizirovatL
Tudi v Sudbury smo imeli prvo nacionalno organlzacfjo
1941 leta. kako se Je imenovala Zdruieni Jugoslavanov. Pled
sjedik Je bil tov. PL BoIani£ (Srb). tajnik tov. J. Kosmrl (Slo-venec).
ko Je polagal svoje Hvljenje v Angliji 1944 tela. Ta
organizacija Zdruienih Jugoskrvanov Je prestala posiovall
1842 leta, ko Je bilo poiivljeno Prvo kosvencijo v Toronto,
v juHJa meseca vseh Jugoektvanov.
Mi nismo prestali poslovaU v organisaceb se Je se mao-go-mno- go
poomoiilo. od ene orgonisodje so pote zxaitle
kar tri organizacije. Ime teh orgaaiscije so Zvesa КаггаекШ
Slovencev. Zvexa Kanadskih Hrvata in Zveza Kanadskih
Srba.
Vsoh trek nacijeh smo Imeli vsakl svoj progreelvnl delav-sld
casopis. All omo se vsi skupco sporazumeB. skupoo na
predevsdL kod bratje Is sestre. da srao pomogali v etarf km)
nafem hraferem partisaneklm borcem. na Joelp Bros THo.
Teh trek brateklh orgamsacijeh so lepi del deprmesll v eevi
JugoekrviJL Skupni dobrovolm prises v gotovem dessria (d
nose naselbino doprlnesk S14.13S.94. ZbkanJe obleke. neve
In ponoeene ekupno box (zaboju) 61. Skupna teiino fafilov
3.300.
Se pesebno smo imeli organizacijo ko se je Imenovala
Ve£e. Bill so tajnik tov. Mio4 in tov. Kruiic. Ti organieecijl
Veda smo ji dali celo mo£. da Je posredovala med Kanado
In novo Jugoslavljo, da smo ji kupovali razli£ne strojo. lee jih
ni imela. ko je bila v nl£ana od okupatorja in od doma£ega
izdajalca. Tukaj neprijatelji svojega naroda so bili pasivnl
niso verovali. da bode Osvobodilna Ironta jugoslavenskih
naroda izvojeval svojo zmago. Ta organizacija Ve£a jo dala
apel po celi Kanadi na vse Jugoslavanc da so zbira fond od
S2.000.COO novi Jugoslaviji. Narod progresiven je razumel
da jo treba sko£iti na pomo£ svojl rodni grudi, ko je bila tako
razarana od ncprijatelja slovanskih naroda. Pojedinac kollko
da Jo vloiil je dobil potcrdilo Ccortiiikat) od svoto vlaganje
posojilo. Novi Jugoslaviji 1946-194- 8 leta koso bo za£clo orga-nizirova- ti
v grupo da grejo v start kraj. da pomorejo svoj!
rodni grudl da so spet pozdigno na novo ko je bila vni££cna
od noprijatelja naci-faiist- a in doma£ega ncprijatelja. Vso tri
bratske organizacijo so so prikljucile v no organizacijo pot
imenom Zvcza Jugoslavanov Kanadjanov kot to so danes
obstoji. Glavni predsjednik tov. Grubid In glavni tajnik tov.
B. Stovanov.
NaSo organizacijo so zmeram imamo tako. kot smo imeli
po starem obi£aju plknike in drugo zabavc. Svcda nl tako
iivo kot Jo bilo to enkrat. Nosmcmo pozabiti da Je nasih £lo
ta bolSih aktivistov preko 2.000 v stari kraj 1947-194- 8 Ieta.
Vsem pokojmm progresivnim borcam. slava Jim.
(Opomba — Drugi£ scm so zadolal 1935 v rudnik
Frood INCO in soda} delam).
FRANK ZAIC. (Sudburyj.
do£la ru rr.isao na gradn}u
Doma Nasa napredna stam-p- a
pomagala nam je do scr-d- a
u svakom nasem dobrom
radu, a vise sam nego ssgu-ra-n. da ce nam pomaootl i
u buduce u svakom nafxsd-no- m
i progresivnom pomva-t- u
u kcxist napretka.
Makar da se je Dom pr@
doe. aft domska organteaci-J-a
nije se nzzsBa 1 raspA,4tHa.
Svake godine odriava se
godisnja afedruoa. gdje ле
bira kvrini odbor i vodi se
raeprava. ito da se uSni sa
novcem. Uvijek prevladava
mefeerife. aa se u novae ne
dira ved da se ga aa
ponovnu gradnju Dome.
Proftogodisnja sjedniea
rsabrakz je i Gradevineki
odbor 1 zakiJucUo se Je. da
se potra& zemite za orod-n- u
Doma. Ove godine odr-JaJ- o
se nekottko sjednioa u
totora pogiedu. Joi nismo na-J- sl
.frmrtrtte, aft se nadaso
da CTimo ga noS i ponovno
tegradM Doe. jer sve vsSe
uvkijaato da bi nam debar
Doe bto od vehke vsinosti
za ncsu kotontju.
Joso OreScovic.
— sr sSsbbbb)
Oni
naS
£ek
Iota
cuva
POZDHAV IZ
HEARDMORE
Beardmore. OnL — Prije
svega. drugovi. dozvolit cete
ml da vam svima u urcdu
polelim dobru sre£u i na-pred- ak
u radu oko na2e
progresivne ilampe, koji su
doSli u Kanadu u vremenu
pred 25 godina I vile. Ja sam
jedan od tih doseljenika. ko-ji
sam pretplatnik od njenog
prvog izdanja. pa sve do da-na- s.
Ovo je jubllama godina
nale Stampe — godina pro-slav- a
25-godiinj- ice 1 kao
pretplatnik £estitam 25-go-diinji- cu. koja je posve£ena
izgradnji naie progresivne
Itampe u Kanadi.
TJ ovom listu prilalem
novae za moju godifnju ob-nov- u,
Daniel Alelauc.
POZDRAV IZ R.C.
Casspiar-Asbesto- s. B. C. —
2elim dobre uspjehe naloj
radni£koj Stamp! prigodom
narrfenja 25 godina ixlale-nj- a.
Kaia itarnpa Je zastupala
I u budude £e zastupati rod-ni£- ke interese 1 zato je dui-no- st srih naiih гаапПга da
u£estvuju u XHinim mjestirna
u proslavazna.
Drugovi. ladite za proiire-nj- e
7edinstva i preplacuje-t- e
se na njega, P.T.