Nase Novine, March 20, 1986

              ШШЋ ¥..&
к %ш
1 tit 21
гш 'i ш!шш¥ШШШштШ "Amlil'{ Шг.ШКЈК&јЏСЈХшШЈТ&ЈШШЉГтШ
++++##++++++##++#++++#++++++#++++#+++##+##+###++##+#+#++#+###+#+++ ANADSKI DNEVNIK '86
Za januar:
Znani slovenski umetnostni kritik dr. Cene Avgustin je takole ocenil likovna
dela kanadskih priseljencev (na razstavi v Ljubljani); "Staro Ljubljano in razgi-ban- o
mestno zivljenje okrog Tromostovja in stolnice je ob svojem obisku v Slo-veni- ji
prepricljivo upodobil v ciklu risb rojak iz kanadskega Londona Tone Ko-bal..- ."
— "Liricno obcutje gozdnate pokrajine severnega Ontaria je v svojih pro-sojni- h akvarelih znala ujeti Zora Forlani (npr. Jesen v gozdu)..." — "Kubisticno
razgrajena, barvno in oblikovno urejena figuralika je znacilna za slikarstvo Mo-tranj- ca Andreja stritofa, ki zivi in ustvarja v mestu Hamiltonu v Kanadi..."
Vec jugoslovanskih listov, ki izhajajo v tako razlicnih mestih kot so Beograd
ali Maribor, je te dni kar na lepem zacelo obsirno pisati o "Nasem listu" toront-skev- ri tedniku priseljencev iz Jugoslavije. Nekatera porocila vsebujejo prav la-ska- ve pripombe na racun vsebine "NN" — ne pisejo pa morda o lepih uspehih
pesniSke strani z naslovom "Ustvarjanje", ki jo redno objavlja v listu Daniel
Pixiades iz Thunder Baya, ali pa morda o posreceni satiri Pera Kovacevica iz
Windsorja, in velikih uspehih edinega jugoslovanskega gledalisca "Gusle", z
nagrajenim reziserjem Danijelom Vargo in prvo igralko Renee Haberstock —
ne, vsi ti kulturni dogodki jih prav ni6 ne zanimajo. Pisejo — in to prav navduseno
— samo in edinole o posegu lista v prav osebne zadeve nekega svobodnega umet-nik- a
iz Jugoslavije in njegovega tukajsnjega knjigotrskega prijatelja... Ob tem
sem se hoces noces moral vprasati: ali bere naS izseljenski tisk res samo jugoslo-vansk- a
politicna policija? In sem se spomnil nasih slavnih Butalcev in njihovih
se bolj slavnih metod, s katerimi so ti nasi vzorniki izganjali 'nevarno skusnja-vo'- L.
Letosnji Slovenski koledar (SIM, Ljubljana) bo se v posebno veselje nasih
vrlih rojakov v Kirkland Lakeu, saj nas v besedi in sliki ponovo vodi skozi zivlje-nje
in delo priseljenih slovenskih rudarjev, ki ze od tridesetih let dalje slovijo
s svojo dobrodelno zvezo "Bled". Tako pise magister Rado Genorio o njih pod
naslovom "Slovensko pevsko in dramsko drustvo "Triglav" (1033-1964- ), kjer bere-m- o:
"Njihov prispevek za blagor naroda doma in po svetu je bil velik. Prav je,
,da se ga vedno spominjamo in da na ta nacin postopoma zaokrozujemo podobo
iz zivljenja in dela sicer majhne slovenske skupnosti, ki je poganjala svoje kore-nin- e
v majhnem kraju prostrane Kanade. Dorica Makuc urednica ljubljanske
televizije, je zabelezila vrsto slovenskih usod pod svojim naslovom: "Kirkland
Lake, mesto kije zraslo na zlatu". Tarn beremo: "...Tako je ostala sama tudi gospa
Angela Vessel, ki se je nase kamere najbolj branila; nikakor ni hotela
govoriti o casu, ko so jo kot mlado priseljenko zmerjali z Bohunko, ko je morala
delati za komaj dva dolarja na kmetih od 4. do 11. zvecer. Vsak vecer je molila
rozenkranc, da bi se reSila trpljenja!..." — Na drugih straneh Koledarja je med
drugim objavljena tudi kratka zgodovina slovensko-kanadskeg- a drustva v Ed-monto- nu
(1964-84- ), omenjena je dejavnost slovenskega drustva v Thunder Bayu,
itd. dve domaci kanadski pesmi je prispeval Zdravko Jelincid, iz Montreala pa
je poslala Irma Ozbalt svoj angleski prevod crtice Prezihovega Voranca "Nagra-da"- .
Prijetnost bozicnih praznikov in veselost okrog Novega leta vsakokrat zanese
v dnevni tisk celo kopico zalostnih zgodb iz urnika nesrecnikov, ki jih je velemes-tn- a
nebriznost odrinila med ponizane in razzaljene. Kot da se vest sitih in razva-jeni- h
oglasi zgolj in samo ob najvecjih praznikih v letu... In tuintam se kaksna
teh Stevilnih in prestevilnih zgodb konca tudi prav 'srecno'. V mislih imam dvain-sedemdesetlet- no priseljenko Hazel Taggat z Bermude, ki ze vec kot deset let,
od smrti njenega moza v letu 1974, zivi na torontskih ulicah, v vrecko v roki,
in se hrani iz odpadnih koSev. Ves ta 6as ji je imigracijski urad v Ottawi odklanjal
uradni status kanadske priseljenke, kerni imela dohodkov, birokrati britanske
kolonialne uprave na Bermudi pa so ji 'pozabili' posiljati pokojnino njenega
pokojnega moza. Tako v Kanadi ni imela pravice ne do socialne podpore ne do
drzavne starostne pokojnine, v svoji rojstni domovini pa so jo ocividno crtali s
spiska 'koristnih' podanikov... Skandalozna zgodba, kakor je iz§la v torontskih
dnevnih listih, bo zdaj prinesla tej veliki cloveski revi kolonialno pokojnino za
deset let nazaj, redni mesecni dohodek vdove v znesku 220 dolarjev mesecno,
prav verjetno pa tudi §e pospeseni postopek za drzavljanstvo v Ottawi in s tem
se pravico do rednih kanadskih drzavnih podpor... Le koliko je se takih osamlje-ni- h
in zapuscenih priseljencev med nami? Njih strasne zgodbe nas spet in spet
spominjo na to, da zivimo v spolzkem in nevarnem svetu, ki ima za najosnovnejse
zivljenjske potrebe nesrecnih malih ljudi prav malo posluha in casa.
Ivan DOLENC
Hidetora Ichimonji (igra Tatsuya Nakadai) in njegov dvorni no-re- c
modrijan (Akira Terao) v filmu "Ran".
"MOSTOVI"
PERA KOVACEVICA
V Windsorju je tik pred nastopom No-vega
leta izsla prva stevilka casopisa
"Mostovi". Izdajatelj in urednik je pe-sni- k Pero Kovacevic, ki ga ze dobro po-zna- mo
po njegovi imenitni satiri, ta pa
je, kot vemo, ne samo zgoca, ampak tudi
domaa, priseljenska. V svojem uvod-nik- u obljublja "aktualnosti iz knjizev-nost- i, kulture, umenosti in drustvenega
zivljenja". Za motto prve stevilke si je
izbral dva posrecena odlomka iz Krleze
in Andrida, ki govorita o funkciji ustvar-jalneg- a
pisanja. Zanimivo je tudi, da
urednik obljublja publikacijo "v vseh
jezikih narodov in narodnosti" iz Jugo-slavije,
kakor tudi objave v angles6ini.
In nekaj tega je ze izpolnil kar v prvi
izdaji. Posebno mesto naj bi zavzemale
objave jugoslovanskih besednih umet-niko- v
v angleskem prevodu in severnoa-meriski- h piscev v nasih jezikih. Pro-gram
je torej kar na zacetku velikopote-ze- n in resen, povrhu pa se estetsko ko-rist- en in izvedljiv.
Vsaka podobna publikacija med nami
mora opraviciti svoj obstoj s svojo izvir-nostj- o,
se pravi predvsem z novimi, do-sl- ej neznanimi objavami nasih tukajs-nji- h, kanadskih ali ameriskih literatov.
Vse drugo lahko uop§tevamo sele na
drugem mestu. V tem pa so "Mostovi"
res samo na zacetku.
Sveze so samo pesniske objave Pere
Kovacevica in Zdravka Jelincica, nov je
tudi list iz kanadske knjizevnosti s
drtico Mavis Gallant (v slovenskem pre-vodu),
a vse drugo so ponatisi (iz kanad-skega
jugoslovanskega tiska? iz jugoslo-vanskih
listov? Med boljsimi sta Miro-sla- v
Antic in Desanka Maksimovic. Ne-kaj
drugih poznatisov je kar posredeno
izbranih, ker se vezejo na zivljenje na-sih
ljudi v severni Ameriki, nekaj pona-tisnjeni- h
pesmi in proze pa je nezna-neg- a
izvora in so nam njihovi avtorji do-ce- la neznani (Rolando Certa? Konstan-ti- n
Kavafi? Dorde Gavric? itd.) Uredni-Sk-e belezke z odgovori na ta naSa vpra-sanj- a
bi bila vsekakor na mestu.
Pricakujem, da bo vec izvirnega gra-div- a
v drugi izdaji, ki jo Pero Kovacevic
napoveduje ze za mesec februar. Po
vsem tem, kar nam je Daniel Pixiades
razodel o izvirnem literarnem ustvarja-nj-u nasih ljudi v Kanadi, na svojih stra-neh
z naslovom "Ustvarjanje" (NN, To-ronto),
bo prihodnjic umestno vprasati:
kje so vsi ti besedni ustvarjalci in kje
objavljajo, ce jih ne bo v "Mostovih"?
Dotlej pa naj obvelja, da je vsaka prva
stevilka kulturnega casopisa med nami
pogumno in drzno dejanje! Peru je
treba iskreno cestitati, da je znova zacel
nekaj, kar je za nas Jugoslovane v Ka-nadi
pametno, kulturno, potrebno in —
kot upam — tudi nadvse dobrodoslo.
Nestrpno bomo cakali na novo izdajo!
Ivan DOLENC
Ran pomeni v japonscini zmedo, film
Akira Kurosawe s tem naslovom pa je
velika umetnina s sporocilom za nas
zmesani cas. To sporocilo je staro, prav-zapra- v
"vecno", saj prihaja iz Shake-spearove- ga
"Kralja Leara", vendar
vedno znova vredno, da mu prisluhne-mo- ,
ker pac se vedno ne znamo drugega
kot muciti in ugonabljati svojega bliz-njeg- a. Tistim starim v.erzom: Ko se ro-di- s,
zajoce§, ker stopis na ta velikanski
oder samih bedakov — je Kurosawa pri-d- al
svoj sodobni komentar: "in ko se
najoces do kraja umres. "Preprosta
zgodba vojaskega mogocneza Hidetore
Ichimonji (Leara) in njegovih treh sinov
(v Shakespearovem svetu so bile mo-goc- e
se tri hcere) nas v prekrasno nasli-ka- ni
in nepozabno odigrani filmski pri-spodo- bi
pozene v nasa zivljenja, v na§e
socialne razmere, in v naSa najbolj od-cutlji- ya
druzbena, moralna in duhovna
vprasanja, kot bi temu rekel v svoji dra-maturg- iji
Boja Stih; zavemo se, da v na-sem
banalnem svetu umiranja in zivo-tarjen- ja tudi bogov ni vec ki bi nas mo-ri- li
za salo, marve6 to delo kar sami in
dobrovoljno prepuscamo mo6nim med
nami. Stevilni kritiki pi§ejo o Ranu kot
delu najbolj odkritega umetniskega ni-hiliz- ma.
Ta trditev pa je nemalo vpra-sljiv- a.
V zakljudnem prizoru filma se
SLOVENIJA
O IZSELJENCIH
"Izseljenci so samostojen subjekt; ob-staja- jo
— kot del slovenskega naroda — tudi brez nas, nas, ki gresimo zoper nje
v dvoje poglavitnem: posiljujemo jih s
svojim svetom, podcenjujemo jih kot su-bjekt,
kot ustvarjalce... Zlasti pa nanje
ne znamo gledati diferencirano. Eno je
prvi val, ki je v prejsnjem stoletju in na
zafietku nasega stoletja praznil Slovenijo.
V Kulturnem snovanju Slovencev po
svetu bi morali naposled pravicno pogle-da- ti
vlogo Cerkve...: duhovniki so pri§li
zmeraj prvi zraven, in duhovniki oziroma
Cerkev te Slovence zadnja zapusca. Se-ve- da
so izseljenci drugacnega mnenja
kot ljudje v matici, toda ni vsakdo, ki dru-gac- e
misli, hkrati ze sovraznik! Drugi val
je pljusnil v tuje kraje pred 40 leti. Toda
tudi to niso samo prekletniki, in ne mo-rej- o biti vsi tisti ljudje in njihovi otroci
pa otrok otroci na vekomaj prekleti. So
del slovenskega naroda, najbolj tragicen
in izgubljen v svetu, najbolj odtrgan od
matice in najbolj hrepenec. Seveda ta so-cut- na misel ne velja za militantne poli-ticn- e
nasprotnike, ali za tiste, ki so krivi
prelite krvi; vendar je teh cedalje manj.
Vsekakor je pa tudi ustvarjalnost iz tega
drugega vala premalo znana, celo stro-kovnjako- m, je bilo redeno na plenumu."
— Iz porocila o Trinajstem plenumu kul-turni- h delavcev OF slovenskega naroda
v Nasih razgledih.
aO TI, KI SI ZE
VSE UZIL V OBIU. 99
"0 ti, ki si ze vse uzil v obili in preo-bi- li
meri, kar ponuja zivljenje, ki si ze
vsega sit in presit, da ti nic vec ne veseli,
nic ne mika, vem ti novo, do zdaj morda
se cisto neznano veselje, po katerem te
glava ne bo bolela, ne zelodec okrog; v
sosedovi, morda se vlastni hisi ga najdes.
Zalostne tolaziti, 1абпе sititi, zejne napa-jat- i,
to je dobro delo, a to je tudi prijetno,
veselo, sladko delo. Le poskusi!..."
"Urn napreduje, tega ni tajiti; ali kaj
srce clovesko? Ali se razvija in blazi tudi
tako? Ali rasto nase kreposti, nase mo-stvo- ?
Kje so nasi Sokrati, nasi Reguli in
Cincinati? Res ne seziga vec, vsaj pri izo-brazen- ih narodih ne, brat brata Bogu na
cas, vendar ga crti in preganja, ce se loci
v mislih od njega. Ne prodaja vec brat
brata kakot zival na semnju; a zatira ga,
zanicuje in o njegovem potu zivi. Krvava
vojska ni vec najblazje, najcastnejse
opravilo mozem; imenujemo jo "po-trebno
zlo" — a kako z!o!c Kake so nase
vojske, le jih primerjamo z nekdanjimi!
Kdaj izgine pac ta najvecja sramota clo-vestva?.- .."
— JOSIP STRITAR: ZORIN.
"VECJE IN USODNEJSE NEGO
VSA NAPOLEONSKA EPOPEJA"
Izidor Cankar v svojem londonskem
"Dnevniku" na dan 21. jan. 1945.: "V Al-bert
Hallu Cajkovskega cetrta simfonija.
Mocno ganjen. Enostavni, kruti in gospo-doval- ni motiv Usode tudi nad menoj in
mojim narodom. Kar se dogaja, je vecje
in usodnejse nego vsa napoleonska epo-peja..- ."
"NAS NAJSLAVNEJSI LIST"
"Tuje nas list. Na njem pise, da je eden
najmanjsih narodov izpolnil svojo naj-vecj- o dolznost: Dvignil se je, ko so ga po-tept- ali na tla, in Sel z golimi rokami v
boj. Bil se je za cloveka in je zato zmagal.
Hvale ne potrebuje in ne slave, kakor je ne potrebuje nihce, ki je izpolnil svojo
dnoiltzrneobsat,msevroibtio,dkeerinsi pjurajveicvebopjau modumteurdili
ze sam! — CIRIL KOSMA& Pomladni
dan.
vendar slepi prijatelj tragicnega ju-na- ka
ustavi na robu prepadu, se
umakne grozecemu koncu in znova pre-zi- vi
clovesko katastrofo okrog sebe. Si-cer
pa: dokler se umetnik se ubada s pri-kazovanj- em resnice, tako dolgo se
vedno upa. Akira Kurosawa nas s svojim
modnim filmom spet samo opozarja na
nesmiselnosti tega sveta, v katerem zivi-mo,
in — vsaj zaenkrat — Se vedno ne
pogledana dloveka sskrajnopesimistid-nim- i
odmi Timona Atenskega! (I.D.)