Nase Novine, June 22, 1983

              s ' y ' S ' V ' 41 t .' .v i ' '
"X
W 1-2- NASE NOVINE, May 4,1983.
si siovensice OPolCe
рмцш шиши,јлч1ц
?
IZ DOMACEG tiska
Ш 1 I Iw лл iW as ifli
Prednekaj tednije francoska vlada priredila v Parizu "Prva
mednarodna sorbonska sredanja o ustvarjalnosti in razvo-ju- ". Sociolog Jean Duvignaudje imenoval ta neverjetni shod
"internacionalo imaginarnega", udelezenci so bili umetniki
in znanstveniki z vsega sveta, okrog Stiri sto so jih naSteli, in
tematika se je imenovala: kultura kot zdravilo za sedanjo
gospodarsko krizo. 0 tern sredanju smo na naSem
kontinentu prav malo siiSali, brali pa skorajda prav m'6,
zatorej bo na mestu, 6e povzamemo nekaj odstavkov iz
porodila Vilka Novaka, ki se je udelezil tega dogodka v
imenu redakciji "Dela" iz Ljubijane.
Polne iarterje svetovne inteligen-c- e
je v Pariz zvozil neutrudni
minister za kulturo Jack Lang, ki mu
je asistiral ni6 manj zagnani Mitte-rando- v
svetovalec Jacques Attali.
Gostje so priSli z vseh celin in iz
vseh velikih drzav, izvzemSi Sovjet-sk- o
zvezo, Ceprav so povanili tudi
pet njenih predstavnikov. Ob pogle-d- u
na obraze v amfiteatru taiste
Sorbone, kjer so Cohn-Bendito- vi
pajdaSi pred natanko 15 leti hotel i
vrefci kultumo skozi okno, je 6lovek
samo strmel: Sophia Loren poleg
Seana Macbrida, o6eta amnestry
international, turSki pisatelj pisec
JaSar Kemal ob ameriSkem ekono-mist- u
Johnu Kennethu Galbraithu,
filmski reziser Francis Coppola in
bivSi predsednik drzavni predsednik
Senghor, nobelovci in kleparji sve-tovn- ih
uspeSnic, akademiki in pred-sedni- ki
bank, univerzitetni profesor-j-i
in popevkarji. Peter Ustinov?
Sveda. Melina Mercouri, Jasno. Pa
Susan Sonntag, Ettore Scola, Fran-cois- e
Sagan, Umberto Eco, Max
Frisch... A kaj bi haStevali, nikogar
ni manjkalo!
"VSAKA KRIZA RODI GENIJE"
Zasedali so po komisijah, zbirali
so se na plenarnih sejah, posluSali
govor predsednika Mitteranda, bili
gostje na kosilih in ve6erjah v
vladnih pala6ah. Organ izatorja, Jack
in Jacquws, sta zarela, zlasti Lang,
ki je nedolgo tega izjavil: "Rad bi bii
minister zelja!"Kaj po dobnega se ni
posrefcilo niti njegovemu velikemu
predhodniku Malrauxu. Toda v Sop-k- u
mondenosti ni manjkalo trnov.
Galbraith je, denimo, priznal, da
so ekonomistom uSIe vajeti iz rok, in
pozval je umetnike, naj sedejo na
kofiijaSkega kozla. Umberto Eco,
avtor "Imena vrtnice", romana, ki je
postal "najbolj intelektualna" sve-tov- na
uspeSnica, je izjavil: "Oprav-Ija- m
svoj kultumiSki posel, kriz ne
гебијет, temve6 jih kvefijemu ust-varja- m.
Francoz Faye se ni strinjal
in je poslusalce opozoril, da je prav
gospodarska kriza prisilila nekega
propadlega tiskarja, da je menjal
poklic - moz se je pisal Honore De
Balzac. Res je, vsaka kriza rodi
genije, pa tudi veliko volov, so
nazadnje povzeli zborovalci.
IZUMITI "CIVILIZACIJO DELA"
Predsednik Mitterand je v svojem
govoru upravi£il sloves velikega
humanista. "Doktrinarji ekonomije
nam predlagajo recepte, ki pa se
nikjer ne obnesejo. Liberaiizem,
prignan do svojega logiCnega vrhun-c- a,
pelje v bankrot sistema, ki naj
bi ga domnevno varoval...in etatis-ti6n- o
gospodarstvo ni v vpregi z
birokracijo priSlo ni6 dlje. To sta
otrpla sistema, ki nenehno ponavlja-t- a
obledele pojme prejSnjega stolet-Ja- ".
Kje je torej prava pot? Izumiti
moramo "civilizacijo dela", je dejal
predsednik Mitterand, poskrbeti za
"plodno zvezo" med umetnostjo in
znanostjo". Razvoja ne more biti
brez invencije, brez tveganja, brez
razuma. Clovek ne bo ve6 voljan
prijeti za delo, бе ne bo mogel hkrati
ustvarjati in sodelovati pri odlofcit-vah.- ..
"Ni ve6 vrnitve k ozivitvi
gospodarstva v njegoyih nekdanjih
oblikah", po "odbobjih dogme in
ponavljanja se vraCajo Casi invenci-je"...
TehnoloSki razvoj je prehitel du-hovne- ga,
je opozarjal govornik, in
zato je veliki cilj francoskega nadrta
"vlagati v tehnoloSko izobrazbo in
vlagati v umetniSko in intelektualno
ustvarjalnost"... "Industrie kulture
so industrije prihodnosti" in zato se
"nalozbe za kujturo hkrati nalozbe v
gospodarstvu", je ргерпбап Fran-cois
Mitterand.
Joseph Ki-Zer- bo, zgodovinar iz
Volte; je bii ob napovedovanju
rafiunalniSke prihodnosti skeptifien:
"Bog nas varuj sveta, ki bi ga
naseljeval samo se Homo cocaco-lens!- "
OSVOBODlfl "DESEDO IN 2ELJO"
Kdo naj potemtakem vodi in
usklajuje kulturni prerod, da bi
6loveStvo zakorakalo v obdobje, ki bi
bilo na ravni "renesanse in enciklo-pedistov- ",
kot je zelel Mitterand?
Diiava? Pri nas nimamo ministra za
kulturo, je rekla ameriSka pisateljica
Santagova, res je sicer, da umetnos-t- i
grozi komercializem, toda "Evropa
ameriSko kulturo тобпо podcenju-je- ".
In ironifino si je v vlogi
ameriSkega ministra za kulturo pred-stavlja- la
filmskega zvezdnika Clinta
Eastwooda.
TORONTO, Ont. — Iz Jugoslavije se Je
pred nekaj dnevi vrnil kanadskl komponlst
Michael Pepa — nasmejanega obraza Jn
oclvldno zadovoljen z uspehom svoje najno-vejS- e
kompozicije "Telemanna" med beo-grajskl- m
glasbenim ob6instvom. Ta evrop-sk- a
premlera njegove skladbe je blla izvajana
10. In 14. marca t.l. na KolarCevi narodni
univerzi kot sedmi koncert iz nlza "Instru-mental- ni
mojstri". Pepevodelo je igral znani
jugoslovanski violinist Jovan Kolundzija, pri
klavlrju pa ga je spremljala njegova sestra
Nadja Koludilja. Tema dvema umetnikoma
je Pepa svojo "Telemanno" tudi posvetil.
Koncertu sta prisostvovala tudi kanadski
ambasador v Jugoslavlji in njegov kulturni
ataSe.
Na poti domov se je uveljavljeni skladatelj
ustavil tudi v BudlmpeStl, kjer so mu
narofilli, da naj napiSe za Madzarski filhar-monl6-ni
komorni ansambel (dlriglra ga
Attila Gallai) novo skladbo, ki jo bo lahko
prav tarn osebno dirigiral leta 1984.
Ve6ina je nazadnje zavrnila misel
o "drzavni kulturi", vendar je priteg-nilaelizejske- mu
svetovalcu Attaliju,
po katarem mora drzava s kulturno
politiko poskrbeti za "sozvofije med
ustvarjalnostjo in razvojem".
Gospodarska kriza nosi v sebi
klice kulturne krize, nevamost raz-pa- da
in izgube vrednot. Narobe bi
kultura, ki ji tehnoloSki razvoj
ponuja nova izrazna in komunikacij-sk- a
sredstva, mogla postati orozje v
boju z ekonomsko fatalnostjo, so
menili razpravljalci. Toda le s hkrat-ni- m
spreminjanjem druzbe, je opo-zoril
Francoz Rene Scherer; тб ne
bo pomagalo, бе bomo Sarili samo
znotraj starega okvira, osvoboditi
moramo "besedo in zeljo", si izmis-li- ti
nove "podobe in simbole"...
KULTURA IN MEDNARODNI
ODNOSI?
VpraSanju o dialog u Sever-Ju- g se
zborovalci skoraj niso mogli izogni-t- i.
PoslabSanje trgovinske menjave v
skodo juga se габепја z lazno
"kulturno menjavo", s podcenjeva-nje- m
civilizacijskega prispevka maj-hni- h.
Zgodovinar Ki-Zer- bo: "Devet-des- et odstotkov raziskav o Afriki
opravljalo ljudje, ki zivijo zunaj
Afrike!" Poet Senghor: "V francos-ki- h
Solan bi morali pou6evati, kaj
vse je Afrika dala Zahodu!"
Sklepa briljantni zborni seveda ni
mogel sprejeti, раб pa je poudaril,
kako spodbudno je ze dejstvo, da so
se mogli dva dneva pod isto streho
pogovarjati — sicer tudi polemi6no,
vendar strpno — 2idje in Arabci,
profesorji in tehniki, ekonomisti in
umetniki. RazSli so se po petih
celinah in dvajsetih dezelah, v
katerih naj bi vsak po svoje §iril
"sorbonsko razpravo". Francoske
oblasti pa predvidevajo, da bi pri-hod- nje leto na jesen v Parizu
sklicale podobno posvetovanje,
toda tokrat ne na ravni ustvarjalcev,
temve6 v krogu vladnih predstavni-kov.
"Trgovine z duhovnimi zakladi ni
brez trgovine s Specerijskih bla-gom- !"
je modro menil Didier Mot-chan- e,
nacionalni sekretar francos-ki- h
socialistov.
(Poprilogi"Dela")
Slucaj je tako nanesel, da trenutno
pouCujeva iste Students, zato sem imel
prilo2nost zvedeti Se nekaj vec o njegovem
naglem vzponu v mednarodnem glasbenem
svetu. Michael (Marinko) Pepa se je kot Srb
rodil v Romuniji. Glasbeno se je Solal v
Jugoslavlji in v Italiji, svoj Studij violine In
kompozicije pa je dovrSil na torontski Royal
Conservatory of Music. Kot Student dr.
Samuela Dolina je graduiral z A.R.C.T. v
kompoziciji, ima pa Se diplomo z istega
podrodja, kl mu jo je poedelil Trinity College
of Music v Londonu, Vel.BritanijI.
Njegovo aktlvno zanimanje za glasbeno
vzgojo mladih ga je navdahnilo s Steviinimi
skladbami za Studentovske orkestre. Njego-vo
delo za magisterij je bilo nagrajeno, ker je
z njim ustvarll ARCHE, serljo kompoziclj , ki
naj seznanijo zafietnike s sodobnlmi tehni-ka- mi
godalnih instrumentov. Sicer pa je
veclna njegovlh drugih stvaritev blla пагобе-n- a,
potem pa tudi izvajana v Kanadi in v
Evropl. Za zagrebSki glasbeni Blenale je
NAJNOVEJSE
Letos je 100-letni- ca rojstva slovenskega
grafika in karikaturista Hinka Smrekarja, ki
so ga faSisti pred enainStlridesetimi leti
ustrelili v Gramozni jami. Miroslav Slana-Mir- os se ga spominja v mariborskem
"Vefieru" kot nepozabnega slovenskega
umetnika, ki se je priljubil ljudstvu s
komunikativnimi stvaritvami — spomnimo
se samo na primer njegovega satiri6nega
dela iz leta 1913 "Ivan Cankar arestant".
Poleg grafik in ilustracij je ustvaril tudi
dragocene karikature iz umetniSkega zivlje-nj- a
slovenske moderne, pa tudi impresionis-to- v
in vesnanov. Svoje satirifino izzivajoie
risbe, naperjene zoper faSistifini nihilizem,
zoper nasilje klera in pokvarjenost brezzna-6ajni- h
ljudi, je razstavljal kar po ljubljanskih
trznih trgovskih izlofbah. Njegove risbe
odlikujejo kompozicije polne duhovite figu-ralik- e,
kar ima neprekrito кгШбпо ost. Ta
ost je brezkompromisno zadela v srce
tedanjih politicnih razmer. Zato je postal
pozneje tudi okupatorju nevaren in odve6en.
Spominski б!апек zakljufiuje oris Smrekarje-veg- a
zivljenja in dela z besedami: "Brlkone
ni slovenskega umetnika, ki bi se tako
pretresljivo in оаЧобпо irtvoval za ustvarjal-n- o
svobodo, kakor Hinko Smrekar".
Pribliino 4000 jugoslovanskih zdravnikov,
zaposlenih v tujini, je pod sodnim pregonom
zaradi tega, ker imajo na svojih pefcatih,
tablah in drugih oznakah zapisano "dr.", v
diplomah pa strokoven naziv "zdravnik".
Zvezni zakon, ki je ukin'ul v Jugoslaviji
akademska naslova "doktor medicine" in
"doktor stomatologije", izpopolnjujejo te
dvajset let. Isti zakonski predpis je "oSkodo-val- "
tudi Studente medicine in stomatologije
iz tujine, ki se Solajo v Jugoslaviji. VeCje
Stevilo teh Studentov prav zaradi naziva
"zdravnik" ne bo ve6 diplomiralo na jugoslo-vanskih
fakultetah.
"Trst v drnobelem" je naslov knjige
trzaSkega fotoreporterja Maria Magajne ki je
izSIa pri ZalozniStvu trzaSkega tiska. Knjiga
je ziva kronika zivljenja v mestu in zlasti
bojev slovenske narodnostne skupnosti za
njen prostor. Magajna dela za "Primorski
dnevnik" ze od leta 1945. Odtlej skoraj ni
minil dan, da ne bi casnik prinesel vsaj
enega njegovega posnetka. S svojim vefinim
spremaljevalcem fotoaparatom je bii ze na
vseh celinah svetarazen v Avstrallji. Pri
SestinSestdesetih letih ureja svoje spomine,
a obenem Se vedno deluje kot nepogreSljivi
kronist dnevnika in drugih publikacij.
Vidmarjevo predavanje med koroSkimi
Slovenci v Avstriji je vzpodbudilo dr Joieta
Messnerja, da je objavil v slovenskem
koroSkem tisku razmiSljanje pod naslovom
"Zakladnici enotne slovenske kulture pris-peva- ti
nekaj izvirnega" (Slovenski vestnik,
25. marca 1983), kjer je med drugim poudaril
naslednje, kar velja za vse slovensko
kulturno ustvarjanje kjerkoli v svetu:
"Ker je vse kulturno ustvarjanje in
sprejemanje v svojem bistvu Intimno CloveS-k- o
in druibeno dogajanje hkrati (tako J.
Vidmar na seminarju), lahko le tista kultura
nekaj POMENI v iivljenju naroda, ki iz
druibenega dogajanja avtentl6no nastaja In
se vanj tudi vrafia, ko jo je posameznlk
individualno sprejel in podozivel. Le takSna
s sprostorom in 6asom vsklajena, potre-ba- m,
dru2be in posameznika odgovarjajoca
kulturna ustvarjalnost lahko V ZAKLADNICO
ENOTNE SLOVENSKE KULTURE prispeva
nekaj IZVIRNEGA vrednega in NEZAMEN-LJIVEG- A
— BREZ PRIZVOKA PROVINCIA-LIZMA- ".
ustvaril baletno skladno "Mockingbird";
premiera je bila leta 1981 v Zagrebu. Skladba
"Mutations", koncert za celo, je bila izvajana
v Kanadi, na Nizozemskem, na Madzarskem
in v Romuniji. "Viola Sonata" je nastala za
Mednarodni kongres vlole iz 1. 1981; zaigral
, pa jo je Ulrich von Wrochem, znani nemSki
violist. Druge njegove kompozicije obsega-j- o
glasbo za solo, komorne nastope,
gledaliSde in simfonicne orkestre.
Tacas pise Michael Pepa skladbo, ki mu jo
je narocil znani kanadski violist Rivka Golani
— Erdesz.
NaSemu Kanadfianu srbskega porekla
zellmo tudi mi Se vec taklh pohvalnih
domafilh in svetovnih glasbenih uspehovl
Ivan DOLENC