000247 |
Previous | 11 of 15 | Next |
|
small (250x250 max)
medium (500x500 max)
Large
Extra Large
large ( > 500x500)
Full Resolution
|
This page
All
|
s ' y ' S ' V ' 41 t .' .v i ' ' "X W 1-2- NASE NOVINE, May 4,1983. si siovensice OPolCe рмцш шиши,јлч1ц ? IZ DOMACEG tiska Ш 1 I Iw лл iW as ifli Prednekaj tednije francoska vlada priredila v Parizu "Prva mednarodna sorbonska sredanja o ustvarjalnosti in razvo-ju- ". Sociolog Jean Duvignaudje imenoval ta neverjetni shod "internacionalo imaginarnega", udelezenci so bili umetniki in znanstveniki z vsega sveta, okrog Stiri sto so jih naSteli, in tematika se je imenovala: kultura kot zdravilo za sedanjo gospodarsko krizo. 0 tern sredanju smo na naSem kontinentu prav malo siiSali, brali pa skorajda prav m'6, zatorej bo na mestu, 6e povzamemo nekaj odstavkov iz porodila Vilka Novaka, ki se je udelezil tega dogodka v imenu redakciji "Dela" iz Ljubijane. Polne iarterje svetovne inteligen-c- e je v Pariz zvozil neutrudni minister za kulturo Jack Lang, ki mu je asistiral ni6 manj zagnani Mitte-rando- v svetovalec Jacques Attali. Gostje so priSli z vseh celin in iz vseh velikih drzav, izvzemSi Sovjet-sk- o zvezo, Ceprav so povanili tudi pet njenih predstavnikov. Ob pogle-d- u na obraze v amfiteatru taiste Sorbone, kjer so Cohn-Bendito- vi pajdaSi pred natanko 15 leti hotel i vrefci kultumo skozi okno, je 6lovek samo strmel: Sophia Loren poleg Seana Macbrida, o6eta amnestry international, turSki pisatelj pisec JaSar Kemal ob ameriSkem ekono-mist- u Johnu Kennethu Galbraithu, filmski reziser Francis Coppola in bivSi predsednik drzavni predsednik Senghor, nobelovci in kleparji sve-tovn- ih uspeSnic, akademiki in pred-sedni- ki bank, univerzitetni profesor-j-i in popevkarji. Peter Ustinov? Sveda. Melina Mercouri, Jasno. Pa Susan Sonntag, Ettore Scola, Fran-cois- e Sagan, Umberto Eco, Max Frisch... A kaj bi haStevali, nikogar ni manjkalo! "VSAKA KRIZA RODI GENIJE" Zasedali so po komisijah, zbirali so se na plenarnih sejah, posluSali govor predsednika Mitteranda, bili gostje na kosilih in ve6erjah v vladnih pala6ah. Organ izatorja, Jack in Jacquws, sta zarela, zlasti Lang, ki je nedolgo tega izjavil: "Rad bi bii minister zelja!"Kaj po dobnega se ni posrefcilo niti njegovemu velikemu predhodniku Malrauxu. Toda v Sop-k- u mondenosti ni manjkalo trnov. Galbraith je, denimo, priznal, da so ekonomistom uSIe vajeti iz rok, in pozval je umetnike, naj sedejo na kofiijaSkega kozla. Umberto Eco, avtor "Imena vrtnice", romana, ki je postal "najbolj intelektualna" sve-tov- na uspeSnica, je izjavil: "Oprav-Ija- m svoj kultumiSki posel, kriz ne гебијет, temve6 jih kvefijemu ust-varja- m. Francoz Faye se ni strinjal in je poslusalce opozoril, da je prav gospodarska kriza prisilila nekega propadlega tiskarja, da je menjal poklic - moz se je pisal Honore De Balzac. Res je, vsaka kriza rodi genije, pa tudi veliko volov, so nazadnje povzeli zborovalci. IZUMITI "CIVILIZACIJO DELA" Predsednik Mitterand je v svojem govoru upravi£il sloves velikega humanista. "Doktrinarji ekonomije nam predlagajo recepte, ki pa se nikjer ne obnesejo. Liberaiizem, prignan do svojega logiCnega vrhun-c- a, pelje v bankrot sistema, ki naj bi ga domnevno varoval...in etatis-ti6n- o gospodarstvo ni v vpregi z birokracijo priSlo ni6 dlje. To sta otrpla sistema, ki nenehno ponavlja-t- a obledele pojme prejSnjega stolet-Ja- ". Kje je torej prava pot? Izumiti moramo "civilizacijo dela", je dejal predsednik Mitterand, poskrbeti za "plodno zvezo" med umetnostjo in znanostjo". Razvoja ne more biti brez invencije, brez tveganja, brez razuma. Clovek ne bo ve6 voljan prijeti za delo, бе ne bo mogel hkrati ustvarjati in sodelovati pri odlofcit-vah.- .. "Ni ve6 vrnitve k ozivitvi gospodarstva v njegoyih nekdanjih oblikah", po "odbobjih dogme in ponavljanja se vraCajo Casi invenci-je"... TehnoloSki razvoj je prehitel du-hovne- ga, je opozarjal govornik, in zato je veliki cilj francoskega nadrta "vlagati v tehnoloSko izobrazbo in vlagati v umetniSko in intelektualno ustvarjalnost"... "Industrie kulture so industrije prihodnosti" in zato se "nalozbe za kujturo hkrati nalozbe v gospodarstvu", je ргерпбап Fran-cois Mitterand. Joseph Ki-Zer- bo, zgodovinar iz Volte; je bii ob napovedovanju rafiunalniSke prihodnosti skeptifien: "Bog nas varuj sveta, ki bi ga naseljeval samo se Homo cocaco-lens!- " OSVOBODlfl "DESEDO IN 2ELJO" Kdo naj potemtakem vodi in usklajuje kulturni prerod, da bi 6loveStvo zakorakalo v obdobje, ki bi bilo na ravni "renesanse in enciklo-pedistov- ", kot je zelel Mitterand? Diiava? Pri nas nimamo ministra za kulturo, je rekla ameriSka pisateljica Santagova, res je sicer, da umetnos-t- i grozi komercializem, toda "Evropa ameriSko kulturo тобпо podcenju-je- ". In ironifino si je v vlogi ameriSkega ministra za kulturo pred-stavlja- la filmskega zvezdnika Clinta Eastwooda. TORONTO, Ont. — Iz Jugoslavije se Je pred nekaj dnevi vrnil kanadskl komponlst Michael Pepa — nasmejanega obraza Jn oclvldno zadovoljen z uspehom svoje najno-vejS- e kompozicije "Telemanna" med beo-grajskl- m glasbenim ob6instvom. Ta evrop-sk- a premlera njegove skladbe je blla izvajana 10. In 14. marca t.l. na KolarCevi narodni univerzi kot sedmi koncert iz nlza "Instru-mental- ni mojstri". Pepevodelo je igral znani jugoslovanski violinist Jovan Kolundzija, pri klavlrju pa ga je spremljala njegova sestra Nadja Koludilja. Tema dvema umetnikoma je Pepa svojo "Telemanno" tudi posvetil. Koncertu sta prisostvovala tudi kanadski ambasador v Jugoslavlji in njegov kulturni ataSe. Na poti domov se je uveljavljeni skladatelj ustavil tudi v BudlmpeStl, kjer so mu narofilli, da naj napiSe za Madzarski filhar-monl6-ni komorni ansambel (dlriglra ga Attila Gallai) novo skladbo, ki jo bo lahko prav tarn osebno dirigiral leta 1984. Ve6ina je nazadnje zavrnila misel o "drzavni kulturi", vendar je priteg-nilaelizejske- mu svetovalcu Attaliju, po katarem mora drzava s kulturno politiko poskrbeti za "sozvofije med ustvarjalnostjo in razvojem". Gospodarska kriza nosi v sebi klice kulturne krize, nevamost raz-pa- da in izgube vrednot. Narobe bi kultura, ki ji tehnoloSki razvoj ponuja nova izrazna in komunikacij-sk- a sredstva, mogla postati orozje v boju z ekonomsko fatalnostjo, so menili razpravljalci. Toda le s hkrat-ni- m spreminjanjem druzbe, je opo-zoril Francoz Rene Scherer; тб ne bo pomagalo, бе bomo Sarili samo znotraj starega okvira, osvoboditi moramo "besedo in zeljo", si izmis-li- ti nove "podobe in simbole"... KULTURA IN MEDNARODNI ODNOSI? VpraSanju o dialog u Sever-Ju- g se zborovalci skoraj niso mogli izogni-t- i. PoslabSanje trgovinske menjave v skodo juga se габепја z lazno "kulturno menjavo", s podcenjeva-nje- m civilizacijskega prispevka maj-hni- h. Zgodovinar Ki-Zer- bo: "Devet-des- et odstotkov raziskav o Afriki opravljalo ljudje, ki zivijo zunaj Afrike!" Poet Senghor: "V francos-ki- h Solan bi morali pou6evati, kaj vse je Afrika dala Zahodu!" Sklepa briljantni zborni seveda ni mogel sprejeti, раб pa je poudaril, kako spodbudno je ze dejstvo, da so se mogli dva dneva pod isto streho pogovarjati — sicer tudi polemi6no, vendar strpno — 2idje in Arabci, profesorji in tehniki, ekonomisti in umetniki. RazSli so se po petih celinah in dvajsetih dezelah, v katerih naj bi vsak po svoje §iril "sorbonsko razpravo". Francoske oblasti pa predvidevajo, da bi pri-hod- nje leto na jesen v Parizu sklicale podobno posvetovanje, toda tokrat ne na ravni ustvarjalcev, temve6 v krogu vladnih predstavni-kov. "Trgovine z duhovnimi zakladi ni brez trgovine s Specerijskih bla-gom- !" je modro menil Didier Mot-chan- e, nacionalni sekretar francos-ki- h socialistov. (Poprilogi"Dela") Slucaj je tako nanesel, da trenutno pouCujeva iste Students, zato sem imel prilo2nost zvedeti Se nekaj vec o njegovem naglem vzponu v mednarodnem glasbenem svetu. Michael (Marinko) Pepa se je kot Srb rodil v Romuniji. Glasbeno se je Solal v Jugoslavlji in v Italiji, svoj Studij violine In kompozicije pa je dovrSil na torontski Royal Conservatory of Music. Kot Student dr. Samuela Dolina je graduiral z A.R.C.T. v kompoziciji, ima pa Se diplomo z istega podrodja, kl mu jo je poedelil Trinity College of Music v Londonu, Vel.BritanijI. Njegovo aktlvno zanimanje za glasbeno vzgojo mladih ga je navdahnilo s Steviinimi skladbami za Studentovske orkestre. Njego-vo delo za magisterij je bilo nagrajeno, ker je z njim ustvarll ARCHE, serljo kompoziclj , ki naj seznanijo zafietnike s sodobnlmi tehni-ka- mi godalnih instrumentov. Sicer pa je veclna njegovlh drugih stvaritev blla пагобе-n- a, potem pa tudi izvajana v Kanadi in v Evropl. Za zagrebSki glasbeni Blenale je NAJNOVEJSE Letos je 100-letni- ca rojstva slovenskega grafika in karikaturista Hinka Smrekarja, ki so ga faSisti pred enainStlridesetimi leti ustrelili v Gramozni jami. Miroslav Slana-Mir- os se ga spominja v mariborskem "Vefieru" kot nepozabnega slovenskega umetnika, ki se je priljubil ljudstvu s komunikativnimi stvaritvami — spomnimo se samo na primer njegovega satiri6nega dela iz leta 1913 "Ivan Cankar arestant". Poleg grafik in ilustracij je ustvaril tudi dragocene karikature iz umetniSkega zivlje-nj- a slovenske moderne, pa tudi impresionis-to- v in vesnanov. Svoje satirifino izzivajoie risbe, naperjene zoper faSistifini nihilizem, zoper nasilje klera in pokvarjenost brezzna-6ajni- h ljudi, je razstavljal kar po ljubljanskih trznih trgovskih izlofbah. Njegove risbe odlikujejo kompozicije polne duhovite figu-ralik- e, kar ima neprekrito кгШбпо ost. Ta ost je brezkompromisno zadela v srce tedanjih politicnih razmer. Zato je postal pozneje tudi okupatorju nevaren in odve6en. Spominski б!апек zakljufiuje oris Smrekarje-veg- a zivljenja in dela z besedami: "Brlkone ni slovenskega umetnika, ki bi se tako pretresljivo in оаЧобпо irtvoval za ustvarjal-n- o svobodo, kakor Hinko Smrekar". Pribliino 4000 jugoslovanskih zdravnikov, zaposlenih v tujini, je pod sodnim pregonom zaradi tega, ker imajo na svojih pefcatih, tablah in drugih oznakah zapisano "dr.", v diplomah pa strokoven naziv "zdravnik". Zvezni zakon, ki je ukin'ul v Jugoslaviji akademska naslova "doktor medicine" in "doktor stomatologije", izpopolnjujejo te dvajset let. Isti zakonski predpis je "oSkodo-val- " tudi Studente medicine in stomatologije iz tujine, ki se Solajo v Jugoslaviji. VeCje Stevilo teh Studentov prav zaradi naziva "zdravnik" ne bo ve6 diplomiralo na jugoslo-vanskih fakultetah. "Trst v drnobelem" je naslov knjige trzaSkega fotoreporterja Maria Magajne ki je izSIa pri ZalozniStvu trzaSkega tiska. Knjiga je ziva kronika zivljenja v mestu in zlasti bojev slovenske narodnostne skupnosti za njen prostor. Magajna dela za "Primorski dnevnik" ze od leta 1945. Odtlej skoraj ni minil dan, da ne bi casnik prinesel vsaj enega njegovega posnetka. S svojim vefinim spremaljevalcem fotoaparatom je bii ze na vseh celinah svetarazen v Avstrallji. Pri SestinSestdesetih letih ureja svoje spomine, a obenem Se vedno deluje kot nepogreSljivi kronist dnevnika in drugih publikacij. Vidmarjevo predavanje med koroSkimi Slovenci v Avstriji je vzpodbudilo dr Joieta Messnerja, da je objavil v slovenskem koroSkem tisku razmiSljanje pod naslovom "Zakladnici enotne slovenske kulture pris-peva- ti nekaj izvirnega" (Slovenski vestnik, 25. marca 1983), kjer je med drugim poudaril naslednje, kar velja za vse slovensko kulturno ustvarjanje kjerkoli v svetu: "Ker je vse kulturno ustvarjanje in sprejemanje v svojem bistvu Intimno CloveS-k- o in druibeno dogajanje hkrati (tako J. Vidmar na seminarju), lahko le tista kultura nekaj POMENI v iivljenju naroda, ki iz druibenega dogajanja avtentl6no nastaja In se vanj tudi vrafia, ko jo je posameznlk individualno sprejel in podozivel. Le takSna s sprostorom in 6asom vsklajena, potre-ba- m, dru2be in posameznika odgovarjajoca kulturna ustvarjalnost lahko V ZAKLADNICO ENOTNE SLOVENSKE KULTURE prispeva nekaj IZVIRNEGA vrednega in NEZAMEN-LJIVEG- A — BREZ PRIZVOKA PROVINCIA-LIZMA- ". ustvaril baletno skladno "Mockingbird"; premiera je bila leta 1981 v Zagrebu. Skladba "Mutations", koncert za celo, je bila izvajana v Kanadi, na Nizozemskem, na Madzarskem in v Romuniji. "Viola Sonata" je nastala za Mednarodni kongres vlole iz 1. 1981; zaigral , pa jo je Ulrich von Wrochem, znani nemSki violist. Druge njegove kompozicije obsega-j- o glasbo za solo, komorne nastope, gledaliSde in simfonicne orkestre. Tacas pise Michael Pepa skladbo, ki mu jo je narocil znani kanadski violist Rivka Golani — Erdesz. NaSemu Kanadfianu srbskega porekla zellmo tudi mi Se vec taklh pohvalnih domafilh in svetovnih glasbenih uspehovl Ivan DOLENC
Object Description
Rating | |
Title | Nase Novine, June 22, 1983 |
Language | sr; hr |
Subject | Yugoslavia -- Newspapers; Newspapers -- Yugoslavia; Yugoslavian Canadians Newspapers |
Date | 1983-05-04 |
Type | application/pdf |
Format | text |
Rights | Licenced under section 77(1) of the Copyright Act. For detailed information visit: http://www.connectingcanadians.org/en/content/copyright |
Identifier | nanod2000201 |
Description
Title | 000247 |
OCR text | s ' y ' S ' V ' 41 t .' .v i ' ' "X W 1-2- NASE NOVINE, May 4,1983. si siovensice OPolCe рмцш шиши,јлч1ц ? IZ DOMACEG tiska Ш 1 I Iw лл iW as ifli Prednekaj tednije francoska vlada priredila v Parizu "Prva mednarodna sorbonska sredanja o ustvarjalnosti in razvo-ju- ". Sociolog Jean Duvignaudje imenoval ta neverjetni shod "internacionalo imaginarnega", udelezenci so bili umetniki in znanstveniki z vsega sveta, okrog Stiri sto so jih naSteli, in tematika se je imenovala: kultura kot zdravilo za sedanjo gospodarsko krizo. 0 tern sredanju smo na naSem kontinentu prav malo siiSali, brali pa skorajda prav m'6, zatorej bo na mestu, 6e povzamemo nekaj odstavkov iz porodila Vilka Novaka, ki se je udelezil tega dogodka v imenu redakciji "Dela" iz Ljubijane. Polne iarterje svetovne inteligen-c- e je v Pariz zvozil neutrudni minister za kulturo Jack Lang, ki mu je asistiral ni6 manj zagnani Mitte-rando- v svetovalec Jacques Attali. Gostje so priSli z vseh celin in iz vseh velikih drzav, izvzemSi Sovjet-sk- o zvezo, Ceprav so povanili tudi pet njenih predstavnikov. Ob pogle-d- u na obraze v amfiteatru taiste Sorbone, kjer so Cohn-Bendito- vi pajdaSi pred natanko 15 leti hotel i vrefci kultumo skozi okno, je 6lovek samo strmel: Sophia Loren poleg Seana Macbrida, o6eta amnestry international, turSki pisatelj pisec JaSar Kemal ob ameriSkem ekono-mist- u Johnu Kennethu Galbraithu, filmski reziser Francis Coppola in bivSi predsednik drzavni predsednik Senghor, nobelovci in kleparji sve-tovn- ih uspeSnic, akademiki in pred-sedni- ki bank, univerzitetni profesor-j-i in popevkarji. Peter Ustinov? Sveda. Melina Mercouri, Jasno. Pa Susan Sonntag, Ettore Scola, Fran-cois- e Sagan, Umberto Eco, Max Frisch... A kaj bi haStevali, nikogar ni manjkalo! "VSAKA KRIZA RODI GENIJE" Zasedali so po komisijah, zbirali so se na plenarnih sejah, posluSali govor predsednika Mitteranda, bili gostje na kosilih in ve6erjah v vladnih pala6ah. Organ izatorja, Jack in Jacquws, sta zarela, zlasti Lang, ki je nedolgo tega izjavil: "Rad bi bii minister zelja!"Kaj po dobnega se ni posrefcilo niti njegovemu velikemu predhodniku Malrauxu. Toda v Sop-k- u mondenosti ni manjkalo trnov. Galbraith je, denimo, priznal, da so ekonomistom uSIe vajeti iz rok, in pozval je umetnike, naj sedejo na kofiijaSkega kozla. Umberto Eco, avtor "Imena vrtnice", romana, ki je postal "najbolj intelektualna" sve-tov- na uspeSnica, je izjavil: "Oprav-Ija- m svoj kultumiSki posel, kriz ne гебијет, temve6 jih kvefijemu ust-varja- m. Francoz Faye se ni strinjal in je poslusalce opozoril, da je prav gospodarska kriza prisilila nekega propadlega tiskarja, da je menjal poklic - moz se je pisal Honore De Balzac. Res je, vsaka kriza rodi genije, pa tudi veliko volov, so nazadnje povzeli zborovalci. IZUMITI "CIVILIZACIJO DELA" Predsednik Mitterand je v svojem govoru upravi£il sloves velikega humanista. "Doktrinarji ekonomije nam predlagajo recepte, ki pa se nikjer ne obnesejo. Liberaiizem, prignan do svojega logiCnega vrhun-c- a, pelje v bankrot sistema, ki naj bi ga domnevno varoval...in etatis-ti6n- o gospodarstvo ni v vpregi z birokracijo priSlo ni6 dlje. To sta otrpla sistema, ki nenehno ponavlja-t- a obledele pojme prejSnjega stolet-Ja- ". Kje je torej prava pot? Izumiti moramo "civilizacijo dela", je dejal predsednik Mitterand, poskrbeti za "plodno zvezo" med umetnostjo in znanostjo". Razvoja ne more biti brez invencije, brez tveganja, brez razuma. Clovek ne bo ve6 voljan prijeti za delo, бе ne bo mogel hkrati ustvarjati in sodelovati pri odlofcit-vah.- .. "Ni ve6 vrnitve k ozivitvi gospodarstva v njegoyih nekdanjih oblikah", po "odbobjih dogme in ponavljanja se vraCajo Casi invenci-je"... TehnoloSki razvoj je prehitel du-hovne- ga, je opozarjal govornik, in zato je veliki cilj francoskega nadrta "vlagati v tehnoloSko izobrazbo in vlagati v umetniSko in intelektualno ustvarjalnost"... "Industrie kulture so industrije prihodnosti" in zato se "nalozbe za kujturo hkrati nalozbe v gospodarstvu", je ргерпбап Fran-cois Mitterand. Joseph Ki-Zer- bo, zgodovinar iz Volte; je bii ob napovedovanju rafiunalniSke prihodnosti skeptifien: "Bog nas varuj sveta, ki bi ga naseljeval samo se Homo cocaco-lens!- " OSVOBODlfl "DESEDO IN 2ELJO" Kdo naj potemtakem vodi in usklajuje kulturni prerod, da bi 6loveStvo zakorakalo v obdobje, ki bi bilo na ravni "renesanse in enciklo-pedistov- ", kot je zelel Mitterand? Diiava? Pri nas nimamo ministra za kulturo, je rekla ameriSka pisateljica Santagova, res je sicer, da umetnos-t- i grozi komercializem, toda "Evropa ameriSko kulturo тобпо podcenju-je- ". In ironifino si je v vlogi ameriSkega ministra za kulturo pred-stavlja- la filmskega zvezdnika Clinta Eastwooda. TORONTO, Ont. — Iz Jugoslavije se Je pred nekaj dnevi vrnil kanadskl komponlst Michael Pepa — nasmejanega obraza Jn oclvldno zadovoljen z uspehom svoje najno-vejS- e kompozicije "Telemanna" med beo-grajskl- m glasbenim ob6instvom. Ta evrop-sk- a premlera njegove skladbe je blla izvajana 10. In 14. marca t.l. na KolarCevi narodni univerzi kot sedmi koncert iz nlza "Instru-mental- ni mojstri". Pepevodelo je igral znani jugoslovanski violinist Jovan Kolundzija, pri klavlrju pa ga je spremljala njegova sestra Nadja Koludilja. Tema dvema umetnikoma je Pepa svojo "Telemanno" tudi posvetil. Koncertu sta prisostvovala tudi kanadski ambasador v Jugoslavlji in njegov kulturni ataSe. Na poti domov se je uveljavljeni skladatelj ustavil tudi v BudlmpeStl, kjer so mu narofilli, da naj napiSe za Madzarski filhar-monl6-ni komorni ansambel (dlriglra ga Attila Gallai) novo skladbo, ki jo bo lahko prav tarn osebno dirigiral leta 1984. Ve6ina je nazadnje zavrnila misel o "drzavni kulturi", vendar je priteg-nilaelizejske- mu svetovalcu Attaliju, po katarem mora drzava s kulturno politiko poskrbeti za "sozvofije med ustvarjalnostjo in razvojem". Gospodarska kriza nosi v sebi klice kulturne krize, nevamost raz-pa- da in izgube vrednot. Narobe bi kultura, ki ji tehnoloSki razvoj ponuja nova izrazna in komunikacij-sk- a sredstva, mogla postati orozje v boju z ekonomsko fatalnostjo, so menili razpravljalci. Toda le s hkrat-ni- m spreminjanjem druzbe, je opo-zoril Francoz Rene Scherer; тб ne bo pomagalo, бе bomo Sarili samo znotraj starega okvira, osvoboditi moramo "besedo in zeljo", si izmis-li- ti nove "podobe in simbole"... KULTURA IN MEDNARODNI ODNOSI? VpraSanju o dialog u Sever-Ju- g se zborovalci skoraj niso mogli izogni-t- i. PoslabSanje trgovinske menjave v skodo juga se габепја z lazno "kulturno menjavo", s podcenjeva-nje- m civilizacijskega prispevka maj-hni- h. Zgodovinar Ki-Zer- bo: "Devet-des- et odstotkov raziskav o Afriki opravljalo ljudje, ki zivijo zunaj Afrike!" Poet Senghor: "V francos-ki- h Solan bi morali pou6evati, kaj vse je Afrika dala Zahodu!" Sklepa briljantni zborni seveda ni mogel sprejeti, раб pa je poudaril, kako spodbudno je ze dejstvo, da so se mogli dva dneva pod isto streho pogovarjati — sicer tudi polemi6no, vendar strpno — 2idje in Arabci, profesorji in tehniki, ekonomisti in umetniki. RazSli so se po petih celinah in dvajsetih dezelah, v katerih naj bi vsak po svoje §iril "sorbonsko razpravo". Francoske oblasti pa predvidevajo, da bi pri-hod- nje leto na jesen v Parizu sklicale podobno posvetovanje, toda tokrat ne na ravni ustvarjalcev, temve6 v krogu vladnih predstavni-kov. "Trgovine z duhovnimi zakladi ni brez trgovine s Specerijskih bla-gom- !" je modro menil Didier Mot-chan- e, nacionalni sekretar francos-ki- h socialistov. (Poprilogi"Dela") Slucaj je tako nanesel, da trenutno pouCujeva iste Students, zato sem imel prilo2nost zvedeti Se nekaj vec o njegovem naglem vzponu v mednarodnem glasbenem svetu. Michael (Marinko) Pepa se je kot Srb rodil v Romuniji. Glasbeno se je Solal v Jugoslavlji in v Italiji, svoj Studij violine In kompozicije pa je dovrSil na torontski Royal Conservatory of Music. Kot Student dr. Samuela Dolina je graduiral z A.R.C.T. v kompoziciji, ima pa Se diplomo z istega podrodja, kl mu jo je poedelil Trinity College of Music v Londonu, Vel.BritanijI. Njegovo aktlvno zanimanje za glasbeno vzgojo mladih ga je navdahnilo s Steviinimi skladbami za Studentovske orkestre. Njego-vo delo za magisterij je bilo nagrajeno, ker je z njim ustvarll ARCHE, serljo kompoziclj , ki naj seznanijo zafietnike s sodobnlmi tehni-ka- mi godalnih instrumentov. Sicer pa je veclna njegovlh drugih stvaritev blla пагобе-n- a, potem pa tudi izvajana v Kanadi in v Evropl. Za zagrebSki glasbeni Blenale je NAJNOVEJSE Letos je 100-letni- ca rojstva slovenskega grafika in karikaturista Hinka Smrekarja, ki so ga faSisti pred enainStlridesetimi leti ustrelili v Gramozni jami. Miroslav Slana-Mir- os se ga spominja v mariborskem "Vefieru" kot nepozabnega slovenskega umetnika, ki se je priljubil ljudstvu s komunikativnimi stvaritvami — spomnimo se samo na primer njegovega satiri6nega dela iz leta 1913 "Ivan Cankar arestant". Poleg grafik in ilustracij je ustvaril tudi dragocene karikature iz umetniSkega zivlje-nj- a slovenske moderne, pa tudi impresionis-to- v in vesnanov. Svoje satirifino izzivajoie risbe, naperjene zoper faSistifini nihilizem, zoper nasilje klera in pokvarjenost brezzna-6ajni- h ljudi, je razstavljal kar po ljubljanskih trznih trgovskih izlofbah. Njegove risbe odlikujejo kompozicije polne duhovite figu-ralik- e, kar ima neprekrito кгШбпо ost. Ta ost je brezkompromisno zadela v srce tedanjih politicnih razmer. Zato je postal pozneje tudi okupatorju nevaren in odve6en. Spominski б!апек zakljufiuje oris Smrekarje-veg- a zivljenja in dela z besedami: "Brlkone ni slovenskega umetnika, ki bi se tako pretresljivo in оаЧобпо irtvoval za ustvarjal-n- o svobodo, kakor Hinko Smrekar". Pribliino 4000 jugoslovanskih zdravnikov, zaposlenih v tujini, je pod sodnim pregonom zaradi tega, ker imajo na svojih pefcatih, tablah in drugih oznakah zapisano "dr.", v diplomah pa strokoven naziv "zdravnik". Zvezni zakon, ki je ukin'ul v Jugoslaviji akademska naslova "doktor medicine" in "doktor stomatologije", izpopolnjujejo te dvajset let. Isti zakonski predpis je "oSkodo-val- " tudi Studente medicine in stomatologije iz tujine, ki se Solajo v Jugoslaviji. VeCje Stevilo teh Studentov prav zaradi naziva "zdravnik" ne bo ve6 diplomiralo na jugoslo-vanskih fakultetah. "Trst v drnobelem" je naslov knjige trzaSkega fotoreporterja Maria Magajne ki je izSIa pri ZalozniStvu trzaSkega tiska. Knjiga je ziva kronika zivljenja v mestu in zlasti bojev slovenske narodnostne skupnosti za njen prostor. Magajna dela za "Primorski dnevnik" ze od leta 1945. Odtlej skoraj ni minil dan, da ne bi casnik prinesel vsaj enega njegovega posnetka. S svojim vefinim spremaljevalcem fotoaparatom je bii ze na vseh celinah svetarazen v Avstrallji. Pri SestinSestdesetih letih ureja svoje spomine, a obenem Se vedno deluje kot nepogreSljivi kronist dnevnika in drugih publikacij. Vidmarjevo predavanje med koroSkimi Slovenci v Avstriji je vzpodbudilo dr Joieta Messnerja, da je objavil v slovenskem koroSkem tisku razmiSljanje pod naslovom "Zakladnici enotne slovenske kulture pris-peva- ti nekaj izvirnega" (Slovenski vestnik, 25. marca 1983), kjer je med drugim poudaril naslednje, kar velja za vse slovensko kulturno ustvarjanje kjerkoli v svetu: "Ker je vse kulturno ustvarjanje in sprejemanje v svojem bistvu Intimno CloveS-k- o in druibeno dogajanje hkrati (tako J. Vidmar na seminarju), lahko le tista kultura nekaj POMENI v iivljenju naroda, ki iz druibenega dogajanja avtentl6no nastaja In se vanj tudi vrafia, ko jo je posameznlk individualno sprejel in podozivel. Le takSna s sprostorom in 6asom vsklajena, potre-ba- m, dru2be in posameznika odgovarjajoca kulturna ustvarjalnost lahko V ZAKLADNICO ENOTNE SLOVENSKE KULTURE prispeva nekaj IZVIRNEGA vrednega in NEZAMEN-LJIVEG- A — BREZ PRIZVOKA PROVINCIA-LIZMA- ". ustvaril baletno skladno "Mockingbird"; premiera je bila leta 1981 v Zagrebu. Skladba "Mutations", koncert za celo, je bila izvajana v Kanadi, na Nizozemskem, na Madzarskem in v Romuniji. "Viola Sonata" je nastala za Mednarodni kongres vlole iz 1. 1981; zaigral , pa jo je Ulrich von Wrochem, znani nemSki violist. Druge njegove kompozicije obsega-j- o glasbo za solo, komorne nastope, gledaliSde in simfonicne orkestre. Tacas pise Michael Pepa skladbo, ki mu jo je narocil znani kanadski violist Rivka Golani — Erdesz. NaSemu Kanadfianu srbskega porekla zellmo tudi mi Se vec taklh pohvalnih domafilh in svetovnih glasbenih uspehovl Ivan DOLENC |
Tags
Comments
Post a Comment for 000247