Nase Novine, November 23, 1983

              E5gSHSiSS
October 19, 1983, NASE NOVINE -1- 1 Za slovenske bralce
ivmv.V!miiv-iw№j™miiir"-t'!)i'm-j- w
KNJIGA, KI BI JO NAJ VSI PREBRALI IN PREMISLILI:
NAJNOVEJSE
V naSem sodobnem svetu so stvari, o ka-ter- ih
ljudje, ki piSejo za javnost, morajo
spregovoriti, ker bi jih drugace pekla vest...
TakSna je knjiga ameriSkega pisatelja Jona-than- a
Schella z gornjim naslovom. 2e nekaj
mesecev je na seznamu najbolj branih knjig
iz leta 1982 in je tadas na razpolago tudi v
cenenih zepnih izdajah. Obsega samo
dobrih dve sto strani, a je ze dvignila toliko
prahu v razumniSkih krogih in med prepros-tim- i
ljudmi, da jo povzdigujejo med "knjige,
ki so prestresle svet". Stevilni komentatorji
— in med njimi Sta tudi znana pisatelja John
Hersey in Studs Terkel — so mnenja, da
utegne ta knjiga odloiilno vpiivati na
kakovost naSega zivljenja, бе je bo le
prebralo dovolj ljudi, in ne samo med nami,
ampak po vsem svetu. Niso redki, ki pravijo,
da nam lahko ta knjiga pomaga tudi pri
reSavanju naSega zivljenja... Kaj je med
njenimi platnicami?
Vsebna te knjige je grda, pravzaprav
StraSna. V prvem delu, z naslovom "Repub-lik- a
mrdesja in trave", opisuje avtor vse
mozne scenarije nuklearnega razdejanja v
primeru vojne: naslov tega dela se nanaSa na
tisto, kar bo po izstrlitvi nuklearnih raketa
ostalo od nase celine. V drugem delu, z
naslovom "Druga smrt' (ali bolje: Dvakratna
smrt), beremo o posledicah prvega dejanja:
o tern, da bi nuklearni spopad zlahka
pomenil tudi konec vsega Zivljenja na zemlji,
kot ga danes poznamo, vkјибпо smrt
bioloSke vrste z imenom Clove6k. Tukaj
pisatelj izrecno poudarja, da se v vsej
zgodovini zemlje Se ni zgodilo, da bi se
kakSna izumrla bioloSka vrsta kdaj ponovila,
se pravi, ponovo nastalav пагобји skrivnost-ni- h
in Se vedno neznanih zivljenjskih sil, ki
so nam пекоб отодобМе za6etno rojstvo in
za6etno smrt. Knjiga "Usoda zemlja" nam
torej dopoveduje, da se obe velesili, ZDA in
ZSSR, to6asno igrata "slepe miSi" z veliko
ve6 kot pa samo z nekaj tisoCi ali nekaj
milijoni predvidenih mrtvih "sovrainikov"
igrata se z mogunimi zemljskimi in vesolj-ni- mi
silami, ki so v tesni medsebojni
odvisnosti in ki njih odmeva na opustoSenje
zemeljskega okolja sploh ni тодибе jasno
predvideti.
Schell je dosleden, saj ne izpusti prav
nobene moznosti iz svojega svarila, nobe-neg- a
podatka, nobenega znanstvenega za-Мјиб- ка
s tega podrudja, ki nas mora, kot
vidimo, zanimati bolj kot pa vse drugo, o
бетег smo kdaj sliSali ali kar smo kdaj
preziveli. Njegovo osnovno vpraSanje v tej
knjigi je bodo6nost naSega planeta, bodo6-no- st
6loveSke vrste — o tej bododnosti pa je
тодобе govoriti samo do izstrelitve prve
nuklearne rakete (in do tega koraka lahko
pride, kot dobro vemo, tudi samo pomoto-ma- ),
potlej pa bodo6nosti nimamo ve6-spremen- ila
se bo v nekaj neznanega, Cesar
pa mrtvi, za vedno mrtvi, ne bomo mogli
gledati, kaj Sele ocenjevati ali preiskovati.
Kakor koji beremo to grozotno knjigo —
poCasi ali hitro — , vtis, ki ga dobimo, je
LEPOPRIZNANJE
SLOVENSKOMTISKU
CikaSki "Prosveta" je med uvod-ni- ki
na svojih angleSkih straneh
natisnila pismo v Ameriki rojenega
Victorja Tomsica iz Wilmingtona v
driavi Delaware, kjer beremo izred-n- o
iepo pohvalo slovenskemu tisku
na tern kotinentu. Tomsic pripove-duj- e,
da so njegovi starSi prisTi v
Ameriko v dajsetih letih in da so
otroci v zgodnji mladosti govorili
doma pove6ini slovensko. "Kakor
marsikatera druga slovenska mati",
piSe v svojem pismu, "nas je tudi
moja mama naucila pre brati nekaj
besed iz "Prosvete". Pozneje mu je
slovenS6ino zamenjala angleScina, a
sejese kar naprej drzal slovenskega
lista in z njegovo ротобјо priSel do
prvega slovenskega ucbenika "Zakaj
1 ® Ш
eden in isti: blazni nuklearni oborozevalni
tekmi je treba napraviti konec, in sicer
cimprej. Toda kako?
Schell razpravlja o izbiri, ki jo imamo, v
svojem zadnjem, tretjem delu knjige. Nukle-arn- a
razorofiitev ni dovolj, pravi, potrebna je
prav tako sploSna razorozitev, saj ce se to ne
bo zgodilo, bodo oborozene sile vedno
znova spet proizvedle nuklearno orozje,
kadar se jim bo раб to zdelo prav. SploSni
razoroCitvi na svetu pa je v napoto naSa
struktura suverenih drzav, ki vedno znova sili
pod orozje, vcasih iz nujnosti, vtasih iz
pustolovskih, sebiinih nagibov. Schell ni
prvi, ki opozarja na neizogibnost mednarod-nih- ,
kontinentalnih ali celo svetovnih poli-ti£- ni
sistemov. 0 potitja v okviru Organiza-cij- e
zdruzenih narodov ali Cesa podobnega-p- a
ne piSw, kar je razumljivo, saj imamo o
tern na razpolago samo vizionarne nafirte,
praktiinih nadrobnosti pa nobenih. Ta del
knjige je zato precejSen torzo in тб ve6.
Sicer pa je prav тодобе, da je to bil avtorjev
namen. Iz preprosto cloveSkih, filozofskih,
teoloSkih, bioloSkih in drugih misli, ki si jih
naberemo iz prvih dveh delov knjige, je
патгеб тодобе pogledati tja-- v bodoinost,
do Casovne to6ke, ko bi se nuklearno
pustoSenje utegnilo zaceti, in sicer tako, da
pri priCi zavriemo sodobne uradne alternati-ve
tako Washingtona kot Moskve in габ-nem- o
sami iskati izhod iz te naSe velike
cloveSke in zemeljske stiske, vsak po svoji
mo6i in v skladu s svojo narodno in rasno
skupnostjo.
Najveija vrednost te resne knjige z
vseobsegajo6im naslovom "Usoda zemlje"
je menda pravta, da nam prepidljivo dopove,
kako malo fiasa Se imamo za svojo
dokoncno odlocitev. VpraSanje pa je kar se
da preprosto: ali ћобето ziveti in preziveti
— kot del zemlje in del skrivnostnega zivega
vesolja, ali pa hocemo storiti samomor, in
tokrat gde prav zares za samomor, ki bi ga
izvrSili tudi v imenu Se nerojenih generacij
'ljudi, ki Se бекајо na svoje rojstvo in na
svojo zivljenjsko pot na zemlji v tistih
morebitnih milijonih in bilijonih zemeljskih
let pred nami.
Vsebina te knjige je, kot sem ze poudaril,
poSastno тибпа in straSansko grda. Edini
zarek svetlobe predstavlja avtorjevo upanje,
da bo v tern izposojenem casu, ki ga zivimo v
velikem strahu, prevladal med nami zdravi
razum, zdruzen z najboljSimi Custvi, kar jih
premore izu6ena cloveSka duSa.
Jonathan Schell je sastavil svoje usodno
vpraSenje bolje kot kdor koli drug v tern
naSem nuklearnem svetu od HiroSime in
Nagasakija dalje. S tern njegovim poStenim
vpraSanjem pa je tudi tako, da odgovora nanj
ne bomo docakali, бе bomo samo stali pred
njim s prekrizanimi rokami.
("The Fate of the Earth" je tudi Vam na
razpolago v izdaji zaioibe Avon Books za 2
dot. in 95 centov).
Ivan DOLENC
ne po slovensko?", to pa se je
zgodilo Se pred njegovim prvim
potovanjem v Slovenijo leta 1976.
Tomsic zakljuduje svoje pismo s
ponovno zahvalo slovenskemu tis-ku,
ko pravi: "Za 6as svoje upokojit-v- e
nafcrtujem daljSi obisk Slovenije,
medtem pa pridno berem tedensko
slovensko stran v "Prosveti" in
slovenske strani povecani izdaji za
Delavski praznik, da bi ja nikoli ve6
ne pozabil svojega materinega jezi-ka- ."
V Ljubljani je sredi julija ugasilo
zivljenje Jozeta Bajca, knjizni6arja v
pokoju; zaposlen je bil v Narodni in
univerzitetni knjiznici in leta 1980
izdal knjigo "Slovensko izseljensko
casopisje 1891-1950- ", v zalozbi Slo-venske
izseljenske matice.
V oktobarski Stevilki "Rodne gru-de- "
je objavljen intervju z Bertom
Pribcem, ki velja za enega izmed
najvidnejSih zive6ih slovenskih pes-niko- v
v izseljenstvu (Franc Horvat)
in zivi v Canberri v Australiji. Na
vpraSanje, ali najdejo njegove pesmi
odmev ali svik z razmeroma majhno
slovensko skupino v Avstraliji, je,
pesnik takole odgovoril: "Vsekakor
je res, da dokler govorimo drug z
drugim, pa tudi бе se prepiramo,
obcujemo s dlovekom. Moja poe-zij- a
je bila na razpolago doslej le
ozki plasti izobrazenih in polizob-razeni- h
izseljencev. V domovini ne
тодобе pozna le nekaj deset ljudi.
Morda bo ta pogovor zbudil ve6
zanimanja..."
V isti stevilki meseSnika SIM je
izaSlo med drugim tudi nadaljevanje
рогобМа slovenske znanstvenice
Nives Sulifi z naslovom "Ethnic
Revival in iskanje korenin", od
Franka Cesna in Andrewa Turkmana
se poslavljata Топбка Sim6i6, znana
slovenska kulturna delavka iz Ame-rik- e,
in uredniStvo Rodne grude,
Janko Moder pa рогоба o socioling-vistifine- m
delu Jozeta Patemosta iz
Pensilvanije. V rubriki "UmetniSka
beseda" beremo povest nedavno
preminulega MiSka Kranjca "Kraji,
casi in ljudje".
"NaSi razgledi" so prinesli posne-te- k
б!апка angleSkega slavista, pre-davate- lja
na londonski in oxfordski
univerzi, prof. Henryja Leeminga, o
Studiji ameriSkega slavista H.R.
Cooperja "France Preseren". Po Lee-mingo- vi
oceni, ki je izSIa v Modern
Language Review, je "v Cooprovih
обеп... PreSeren tako poklicno kot
umetniSko neuspeSen in pisec se
naravnost opravi6uje, da se je lotil
zivljenjepisne teme, ker so podatki o
pesnikovem zivljenju pomembni
zgolj zaradi njihovega vpliva na
njegovo poezijp. Podoba, ki jo riSe,
je тгабпа in pusta, pa bi 6lovek de-ja- l,
da tudi slav6ek ni nekaj poseb-neg- a
zaradi svojega perja..."
IZ POEZIJ SLOVENCEV V ITALIJI
Marij Cuk
NAOBRONKIH
Vsi zamejski pesniki
so geniji.
Brez izjeme.
Nekateri imajo brado,
drugi brke,
tretji pa so 6isto
na golo obriti.
Vsi, brez izjeme,
pi§ejo genijalne
zamejske rime.
Castna beseda.
Ace Mermolja:
MIR
Tri korake od telesa,
tri korake od srca,
tri korake od mozganov,
tri korake od duha,
tri korake prod od vsega
najdeS svoj osebni mir;
tintnik brez drnila
in тобед klavir.
("Most", Trst)
' I I
PreSemova druzba je izdala pre-vo- d
dveh pripovedi uglednega avs-trijske- ga
pisatelja Petra Handkeja:
"Иарабпа kretnja" in "Levi6nica".
Handke se, kot vemo, intenzivno
ukvarja s prevajanjem koroske slo-venske
literature in sodi med vodilna
imena sodobne literature v петбко
govore6em prostoru. V omenjenih
knjigah pripoveduje o 6lovekovi
usodi v tern 6asu — 6asu industrij-sk- e
civilizacije; mnozifine mobil-nost- i,
mnozicnih komunikacij (tele-vizij- a,
telefon), veleblagovnic, stolp-ni- c
in bungalovov ter predmetov
mnozi6ne produkcije. Zna6ilno za
njega je, da ga ne zanima politi6na
plat vsakdanjika; ves je osredoto6en
predvsem k enemu problemu, ki je
6lovekova osamljenost sredi stvari
in ljudi, nereflektirano vklju6enih v
njihovo proizvodnjo. (Po рогобПи
Jozeta Horvata).
Sredi September jev Celovcu izSIa
jubilejna Stevilka "Nasega tednika"
na 48 straneh, to pa ob priloznosti
35- - letnice izhajanja tega glasila
Narodnega sveta koroSkih Sloven-ce- v.
Na uvodnem mestu so objavlje-n- i
pozdravi dr. Matevza Grilca,
predsednika NSKS, avstrijskega
zveznega predsednika dr. Rudolfa
Kirschlaegerja, zveznega kanclerja
dr. Freda Sinowatza, predsednika
Zveze slovenskih organizacij na
KoroSkem, dipl. inz. Feliksa Wie-(Terj- a,
predsednika slovenske repub-lik- e
Franca Setinca, predsednika
avstrijske ljudske stranke dr. Alojz
Mocka, glavnega urednika "NT"
Jozeta Wakouniga, in Stevilnih dru-gih.
Na priblizno 24 straneh je
objavljenih 35 zgodb o sodelavcih
lista iz 35 ob6in. Prava posebnost te
jubilejne Stevilke je tudi mastno
objavljena analiza sodobnih sloven-skih
razmer (doma in v svetu), ki jo
je prispeval Bojan Stih iz Ljubljane,
in sicer pod naslovom "Slovenec
sem! Tako je mati d' jala... IZPOVED
O NASEM(MOJEM) NARODU". Zna-n- i
kulturnik ponuja Slovencem vse-povs- od
svoje misli o "krizi", ki jo
uvaja z besedami: "Slovenci v
zdomski, zamejski in mati6ni Slove-ni- ji
se ta 6as po lastni, a tudi po tuji
krivdi soo6amo s hudimi tezavami
nacionalne razseznosti in pomena.
Ta kriza morebiti ni najtezja, vseka-kor
pa je najbolj nevarna v vsej na§i
preteklosti. Osem obrazov, oblik in
pomenov spoznavam v tern kriznem
viharju, ki je z razli6nimi stopnjami
тоб zajel vse tri Slovenije..." Stih
nadaljuje s predstavitvijo svojih
kriznih to6k, nato pa pravi, da se
moramo ta trenutek ogreti vsaj za
dve ideji, "бе zelimo do6akati leta
dva tiso6 kot Slovenci". Ti njegovi
ideji (kot tudi njegovih osmero
predhodnih ugotovitev) sta vredni
posebnega ogleda, раб ze zato, ker
jih je namenil vsem Slovencem
doma in v svetu, zato jih побет
ponuditi za natis prihodnji6.
Iz romana Jozeta Javorska "Crna '
krizantema":
"Tujci — emigrantje, emigrantje
— tujci me nenehno vznemirjajo. Ne
samo kot izrazito politiCno, ampak
tudi kot izrazito 6loveSko in filozof-sk- o
vrpaSanje. Zakaj se iz nekega
ljudstva izderejo ljudje, ki imajo
svojstvene vrednosti, pa se odre6ejo
domovini in s tern tudi samim sebi?
Kaj jih zene k tej grozoviti odlocitvi,
ki me tako kruto spominja na
samomor?.,."