Nase Novine, April 13, 1983

              4 " ( " i It
1-0- NASE NOVINE, February 16,1983.
шта;шш@ ГЖШ1Ж1ИШШШ
V teh dnevih se mnogo piSe in govori o
dogodkih, ki so se dogajali pred petdesetimi
leti v Nemiiji ter so imeli velikanske in
usodne konsekvence ne samo za nemSki
narod, ampak za vso Evropo in tudi za ostali
svet. S ротобјо nemSkih kapitalistickih
magnatov in militaristov je nacistifina stran-k- a
s Hitlerjem na бе1и kot Fuhrer, 31 .1 .1933
prevzela oblast v NemCiji in zaduSila svako
demokratifino gibanje v nacistiCnemu "Tiso-iletnem- u
III Rajhu". Notranje politiCno
skrajno nestrpen, zunanje politicno pa
skrajno napadalen, je nemSki nacizem, —
rjava kuga — s italijanskim faSizmom — бта kuga — pahnil narode v II. svetovno
vojno. Gvozote in strahote te vojne so pos-tal- e
del naSe bliznje zgodovine. Zato bi se mi
morali spominjati tistega dogodka in dogod-ko- v,
ki so pred Stiridesetimi leti privedli k
zafietku konca strahovlade rjavo — бгпе
kuge v Evropi. Od reki Volgi, v mestu
Stalingradu se je 31.1.1943, na dan
desetletnice nacistlfinega prevzema oblasti,
predal s svojim Stabom feldmarSal von
Paulus Sovjeski armadi ter tako nastopil
vojno ujetniStvo.
Leta 1942 je bil nacizem — faSizem na
viSku svoje gospodarske, politiCne in vojaS-k- e
modi. Vsa evropska industrija zasedenih
ter zavezniSkih, faSizmu naklonjenih diiav
je bila vpre2ena v vojno-tehnii- ki proizvodnji.
Milijonske mnoiice so bile primorane na
prtsiljno suzenjsko delo oborozitvenih tovar-na- h.
Plenjena in ropanje industrijskih suro-vi- n
in poljedelskih pridelkov, posebno v
zasedenih drzavah, je predstavljalo le del
nacistifine nafirtne politike. Koncentracijska
taboriSca so bila nabita z jetniki vseh
narodov Evrope. Na milijone nedolznih ljudi
so nacisti umorili v teh taboriSiih. Na
milijone pa so nacisti umorili izven taboriSC.
Tudi ti umori so predstavljali del nacistifcne
nacrtne politike: iztrebljenje celih narodov
— genocid.
Na vojnem podroCju je nacistiCna Nemiija
skuSala z brezobzirnem potapljanjem trgo-vinsk- ih
ladij v Atlantiku izstradati britanski
narod in s tern zlomiti odpor tega naroda ter
tako eleminirati VB kot vojaSki faktor. Vojne
operacije proti SZ so v 1941 in v 1942
privedle nacistidne horde do pred Moskve,
Leningrada in nazadnje v Stalingrad. Naci-zem
je bil pijan zmag; ni se menil za zlocine,
ker zmagovalca ne bo mogel nihfie soditi.
NemSka nacisfina propaganda se je bahavo
Sirokoustila o neki nemSki zapadni kulturi in
nemSki rasni superiomosti. NemSkih nacis-to- v
se je polastila umska vrtoglavica. Zafieli
so se nazivati gosposki narod (Herrenvolk)
ter menili, da so nepremagljivi. Sami nemSki
nacisti ni so bili v stanju slutiti da so postali
zrtev svoje lastne propagande in da je
moralni bankrot ze "za vogalom".
Res so Nemci zeli 1942 Se dokaj velike
vojaSke uspehe, toda vojnopoliticen bankrot
je bil tudi tukaj 'ze'za vogalom"; nacistidna
kosa je pri Stalingradu naletela na trdo jeklo.
Kako pa mi Slovenci v drugem letu tezke
in okrutne okupacije? Spomladi 1 .1941 so tri
sovrazne sile razdelile Slovenijo na tri dele:
Madzarska je pograbila Prekmurje, Italija
Dolenjsko z Ljubljano, Nemcija pa Stajersko
in Gorenjsko. Kakor po ostali Slovenije se je
okupator na Gorenjskem izkazal kot pravi
faSisti6ni barbarec in divjak. Kmalu po
zasedbi je okupator zatrl slovensko Solstvo
na Gorenjskem, izobrazenstvo pa izgnal na
Hrvatsko in v Srbijo. Ostalemu prebivalstvu
so izropali in unifiili slovenske knjiznjice,
prepovedali slovensko casopisje in vsako
slovensko kulturno udejstvovanje. Sledile so
deportacije v Dachau ali Mauthausen, od
koder ni bilo povratka. To so bila koncentr-cijsk- a
taboriSda smrti.
Mi na Gorenjskem smo mnogo vedeli in
sliSali za grozote teh taboriS6f"in ne samo
teh, ampak tudi drugih ze tedaj. Le Nemci
niso hoteli ne vedeti, nitl sliSati ne tedaj in
ne kasneje. Vsi se spominjamo olimpijade
1972 v Munchenu, ki se je odlgravala z
velikim bleskom in sijajem. Toda nobeden
se ni zmenil za izvlrni greh faSizrna-naclzm- a
In njegovih zrtev v bliznjem Dachau-u- l
NemSki nacisti so 1941 tudi skuhali naCrt,
da izienejo 180.000 Slovencev nekam na
Poljsko, na Gorenjskem pa naselijo Nemce
iz Juzne Tirolske. Ta nacrt se je zaradi
poznejSih dogodkov izjalovil. Nacisti6nl
uradniki austrijsko-nemSeg- a porekla na бе1и
s Rainerjem, Rosenerjem in Kutschera — o
so izdali celo vrsto prepovedi, za katere je
bila predpisana kazen: ustrelitev, izgon,
zravanje z zemljo, itd. Za zastraSevanje
prebivalstva so nacisti obesili maja 1941 v
Kranju ob Blejski cesti prvega slovenskega
rodoljuba in ga pustili viseti s sramotilno
tablo tri dni. Toda nacisti so dosegli ravno
nasprotno: prezir, одогбепје, sovraStvo. Da
bo mera polna nacistidne zapadne kulture so
preuredili zenski zaporv Begunjah v moriSde
Slovencev.
Kdo se ne spominja Racice In DrazgoS!
Streljanja talcev! Ropanja in plenitve!
Napise: tukaj se govori nemSko! Ali nas
pozdrav:H. Hitler. Nacistiini uiitelj Kirch-ne- r,
ki je vedno nosil znak nacistiine
stranke, je nas 12— in 13— letne Skolarje
ozmerjal za boljSevike, ko mi nismo imeli
niti pojma o pomenu te besede. Isti u6itelj
nas je zbral nekega dne junija 1942, ko so
partizani poruSili zelezniSki most pri 2irovni-c- i
da nas podu6i o zapadni kulturi! Ob tej
priliki nam je zagrozil z nemSkim letalstvom.
Dejal je: "NemSka letala potrebujejo samo
pet minut od Celovca do Kranja, da Kranj
poravnajo z zemljo! VI boste Sli pa tja!" Ob
tern je pokazal na staro Kranjsko pokopaliS-бе- .
To je bil kaj nazoren pouk.
Tudi iz drugih predelov zasuznjene Slove-nije
so prihajale grozne vesti o zverinskemu
divjanju nacistidnih, faSistiinih izrodov.
Povsod po Sloveniji, kakor tudi po ostali
PESNlSKO SPOROClLO S KOROSKEGA:
Hi
zgoce — Drava,
Borovlje, Avstrija, Uredil
Ta drobna, tihobesedna, zadrzana pesniS-k- a
zbirka je nabita z ob6udovanja vredno
narodno zvestobo in kakor gora trdnim
vztrajanjem po dolgih letih neverjetnih
porazov. Pesniku se vra6ajo glasne, uporne
besede iz prejSnjih zbirk "bole6e in trudne,
(kot porafen vojak), ki upa v 6love6nost".
Ostrmel je nad umazano igro nadutega
sodrzavljana in se v imenu svoje ogrozene in
do skrajne meje prizadete 6love6nosti
ponosno "Ia6nim izrabljenim
trikom". Njegova pesem "Odpovedujem se"
je slovenski koroSki danaSnji 'Jaccuse';
je ta pesem v svoji hudi bole6ini,
ki jo "morijo kaplje гдобе zavesti", za
nestrpno okolje pa prav итбијо-ба- ,
saj nasprotnika do kraja porazi kot
nacionalisti6ko zver.
Andrej Kokot se je v tej zbirki ЈгепабН s
svojimi gorami, njivami, gmajnami, drevesi
iz gozdov.potoki in mlini, Se s pticami in
zakaravanSkim nebom a ne morda kot
nekakSen fosil, karbi nekateri radi od njega;
vso to elementarnost se je zavestno podal,
da bi na tej svoji doma6iji prosto zaiivel kot
njen naravni del in trpko zapel v ljudskih
vizah pesem upravi6enega dedi6a
slovenskega koroSkega sveta, ki nemirno
јебј v svojem narodnostnem trpljenju.
Clovek res ne ve, kje bi se ustavil in se za
dalj 6asa zamislil na teh formalno tihih,
vendar po vsebinski in te2i tako
zelo glasnih straneh. Ali pri pesmih Ne
morem druga6e, Vztrajanje, Zalostinka —
iz prvega cikla z "Kaplje zgode
zavesti"? Ali pri pesmih 2elja in Gora — iz
cikla "Pla6ilo zvestobe"? Pri pesmih Odpo-vedujem
se, Balada, PoruSeni dom — iz
cikla "No6 ledenih smerokazov"? Ali pa
morda pri tistih straSnih samoizpovedih,
Kolikokrat Se, Во1ебта, V moje dlani, Moje
zivljenje — iz cikla "To ni ve6 pesem"?
Kjerkoli se ustavimo in kjerkoli skuSamo
podoiiveti vsaj del6ek gorja, ki ga ob6uti in
Kokot, "kot ujeta prica v zan-kah- ",
povsod nas silno zadene sugestivna
тоб zlahtne, iskrene umetnosti, ta pa ni
Jugoslaviji, se je nudila ista slika divjanja
faSistov — nacistov: mnoziCno streljanje
talcev, izselitve, deportacije v koncentracij-ska
taboriSca, masovni pozigi vasi in mest
ter sploSno ropanje.
V tako 6rni no6i nacistidnega nasilja nam
je bila edina uteha in tiho veseije vsaka vest
o napadih naSih upornikov na nemSke
naciste. Globoko v nemSkem zaledu so
gorenjski uporniki napadali vojaSke trans-port- e,
ki so bili namenjeni za severno Afriko
in s tern veliko pripomogli k zavezniSki
zmagi. Komunikacije na gorenjskem so bile
podvrzene sploSnemu ruSenju ter so Gorenj-c- i
bili vsaki dan v spopadih z nacisti,
medtem, ko so bile vse velesile ze na leta v
defenzive ali pa v sploSnem begu pred
nacisti in faSisti.
V tako napeto оггабје v Sloveniji, posebno
pa na Gorenjskem, so zacela prihajati
рогобПа z vzhodne fronte o "herojskim
obrambnih (ne napadalnih!) bojih, o pozrt-vovaln- ih
naporih VI. nem. armade. Na to pa
na enkrat bum — krah. Ko se je izvedelo za
obseg nemSke katastrofe pri Stalingradu, je
brvurni ton nemSke propagande in nadutosti
ob6utno padel. Nacisti so prvi6 podvomoli v
svojo копбпо zmago in samozaupanje.
Nam, Slovencem, pa je nemSka katastro-f- a
pri Stalingradu dala novo nado na dan
obra6una pravice za nacisti6ne zlo6ine.
Obenem pa smo se тобпо radovali, da je
nekemu le uspelo "nalgati" tako slavne
Mannsteine, von Pauluse, Guderiane, Go-rin- ge
itd., Fuhrerju samemu pa "dobro brco"
v zadnjico!
F_ KOMENSKI
55
Andrej Kokot: "Kaplje zavesti" Zalozba
Celovec- - 1982— dr. Matjaz Kmecl
odpovedal
zmagovita
avstrijsko
prelepega
doiivljajski
naslovom
izpoveduje
samo prekleto zalostna, ampak tudi vsaj
prav toliko obtozujo6a, 6e ne Se bolj.
To so slovenske pesniSke podobe iz
srfinih zil naSega na smrt utrujenega
koroSkega iloveka, ki pa zanj vemo, da se ne
bo nikoli podal, ker tega ob svojih veliki
zvestobi in spornanju svoje velike pravice —
раб tudi ve6 ne zmore. O tern nas zgovorno
ргерпба tudi nezna lepota in bujna zivljenj-sk- a
sila iz cikla "Rosa mojega jutra". Tu je
devet Iiri6nih ljubezenskih pesmi, ki so
prava klasika z u6inkom blazilnega poljuba.
To deveto Kokotovo pesniSko zbirko (ena
od teh je izSIa v nemS6ini) je uredil Matjaz
Kmecl (iz Ljubljane) in ji napisal spremni
tekst za 5бИт ovitek. Njegove besede
najlepSe opiSejo in ovrednotijo pesnikovo
tokratno sporo6ilo evropski in svetovni
kulturni javnosti:
"Prav med temi pesmimi ie treba iskati
Kokotove najboljSe stihe doslej; prvinsko
in zlahtno preprosto branje bo ob njihovi
siloviti, nenapadalni 6love6nosti in ubranos-t- i
preprosto reklo: Lepe so. 2alostno lepe".
Ivan Dolenc
Andrej Kokot:
VZTRAJANJE
Tu se nidesar ved ne dogaja,
tu lahko tulim v dolino,
hodim od Kraja do kraja
in to робпет leto in zimo.
Tu je vsako upanje odve6,
tu sem lahko mrtev ali ziv,
ne, tu me ne zaznavajo ved,
tu je vsak moj korak nezanimiv.
In vendar tu i§6em svojo pot
da bi v ljudeh naSel svoj jaz,
vsak dan mimo grem tod,
da bi ljudje prepoznali moj obraz...
Nekaj dobrih
slovenskih razprav
Sociaty for Slovene Studies belezi letos
desetletnico svojega obstoja. DruStvo je
opravilo veliko delo na podrodju slovenistike
v angleSkem svetu, s svojimi publlkacijami
in nastopi pa je prisotno tudi drugje,
vklju6no v Sloveniji. Clanstvo je odprto
vsem, ki se zanimajo za kulturo in znanost,
povezano s Slovenijo in Slovenci. Dolgoletni
predsednik druStva prof. dr. Rado L. 1_епбек
z univerze Columbia v New Yorku, v
upravnem odboru pa so letos zastopani tudi
kanadski Clani, in sicer z dr. Marijo Ozbalt iz
Montreala. "Society" si je pridobila svoj
kulturni in znanstveni ugled po vsem svetu
tudi s tern, da se ni meSala z naSimi
etni6nimi organizacijami.
"Journal of the SSS" je edina resna
slovenska revija, ki jo imamo na tej celini.
Ta£as jo ureja Henry R. Cooper, Jr. z
univerze Indiana. Iz zadnje Stevilke, ki je
izSIa prav pred kratkim (Vol. 4, No. 1,1982), je
vredno omeniti vsaj nekaj objavi. Tu je
menda na prvem mestu sveze razmiSljanje
znanega slovenskega pesnika Daneta Zajca
(trenutno na delovnem obisku v ZDA) o
razmerjih med sliko in besedo (v odli6nem
angleSkem prevodu S.KIinarja);'posamezni
deli so vei kot samo zanimivi, imenujemo
jih lahko pravo odkritje pesnikovega notra-njeg- a
sveta in njegovega pesniStva. Модобе
malo pesimistiine Zajfieve misli nas vodijo k
osovnim vpraSanjem naSega 6asa in pred-vse- m
naSe kulture oz. civlizacije. Njegova
zelja, da bi ustvaril pesem brez besed, je
naravnost obsojajaia za naS danaSnji tre-nuta- k.
Ante Kadic nakazuje nekaj vpogledov v
tematiko smrti v literaturi za osnovo pa mu
sluzi Kersnikova irtica "Kmetska smrt".
Robert Minnich razpravlja o simbolicnim
razsef nostih kmecke tehnologije v zahodnih
Halozah, predvsem o obredu tamkajSnjega
"fureza" ali kolinanja.
Rado L. Leniek piSe (ob izidu Linhartove-g- a
zgodovinskega dela "Poskus zgodovine
Kranjske in ostalih dele! julnih Slovanov
Avstrije" Slovenska matica, Ljubljana, 1981 ,
o premalo poudarjenem Linhartovem izvir-ne- m
nastopu zoper rabo imena "llirci" in
povezanih iz peljank za ju2ne Slovane.
Vrednost te kratke razprave povzdiguje
avtorjev engleSki prevod obravnavanega
poglavja iz znamenite Linhartove knjige.
Tovrstna popularizacija naSe kulture iz
znanosti spada med prve oblike "Journala of
SSS" in drugih dejavnosti druStva, ki ga
tukaj ponovno predstavljam SirSi javnosti.
V reviji je objavljenih tudi vefi recenzij
slovenskih knjiznih izdaj iz zadnjih let.
Rudolph Flanik razpravlja o Trubarju in
njegovih biografih (Mirko Rupel, Joze
JavorSek, Jofko Humar). Knjizna рогобИа so
prispevali za to Stevilko Se Joseph L.
Conrad, Bogdan C. Novak, Joseph Peter-nos- t,
Marija L. Mitrovi6, Henry R. Cooper,
Jr., in Toussaint HoCevar.
IVAN DOLENC
Andrej Kokot:
Vabili so,
da sepobratimo,
pokopljemo das groze,
ki nam Ire zatilje.
S smo
z razumom in odprto roko.
Vse smo stavili
na ta veder.
NaS up je bil na pragu
nove zarje.
Nenadoma se je
oglasila resnica
vinskih ба§:
iz odi dobrikastih oorazov
je zasikal nekdanji cjs.
Vrnili smo se v noc
ledenih smerokazov