000098 |
Previous | 9 of 16 | Next |
|
small (250x250 max)
medium (500x500 max)
Large
Extra Large
large ( > 500x500)
Full Resolution
|
This page
All
|
SEMINARY DUBROVNIKU ldnert ос ГЗ. do 77. oktobra 1980 je bil v Dubrovniku mednarodni seminar z naslovom "The Role of Ethnicity in American Society" ki sta ga priredili zagrebSka univerza in komisija za izmenjave na podro-6j- u izobrazevanja med Jugoslavijo in ZDA. Seminarja se je udelezilo priblizno dvajset jugoslovanskih in petnajst ameriSkih znanstvenikov — vsi ti so pripravili referate — , priSlo pa je Se vedje Stevilo opazovalcev. .Med najvidnejSimi udelezenci so bili predstavniki jugoslovanskih in ameriSkih uni-ver- z, inStitutov, ki se- - ukvarjajo z izseljensko problematiko, ter izse-Ijensk- ih matic Slovenije, Hrvatkse in Srbije. Seminar je odprl predsednik srbske izseljenske matice dr. Koda Jon6i6. Slovenci smo, zal, sode-lova- li samo z referati na podrodju knjiievnosti, medtem ko so iz drugih republik nastopili referent! zgodovinarji, sociologi, politologi, jezikoslovci itd. Namen seminarja je bil namred osvetliti etnidno problematiko z vseh moznih vidi-ko- v in se tudi ni omejeval zgolj na Jugoslovane v IDA, ampak je skuSal prikazati problematiko razli-dni- h etnidnih skupin. Seminar je tako postregel z najnovejSimi do-gnan- aji in zapaianji pribliino pe-tintride- set znanstvenikov. Prvi referat je imel dr. Carlos Cortes, profesor zgodovine na University of California v Riversidu, ki je spregovoril o nekaterih splo-Sni- h vidikih priseljevanja v IDA. Omenimo pa naj Se nekatere zanimivejSe referente: Dr. Rudolph Vecoli, direktor Immigrant History Reseaech Centra iz Minneapolisa, Minnesota, je kot drugi govornik podal zgodovinski pregled pri-seljevanja v IDA, na sploSno, brez posebnega ozira na Jugoslovane. Poudarilje zanimivo tezo, da so bili pravzaprav priseljenci tisti, ki so v nerazvite IDA prinesli dokaj razvito tehnologijo svojih matidnih deiel: misel, ki jo je med drugim poudar-ja- l tudi pokojni Louis Adami6. Problem, ob katerem se je najdlje zadrial dr. Vecoli, pa je vpraSanje, kako vZDA najuiinkoviteje izpeljati t. '77. "pluralistidno" politiko. Hr-vats- ko izseljensko matico je za-stop- al dr. Ivan Cizmi6 z obSirnim referatom, v katerem je spregovoril o vlogi etnidnega va ameriSki druibi na primeru jugoslovanskih izseljencev; osredotodil se je zlasti na hrvaSke priseljence in njihove oblike zdruievanja v druStva, or-ganizac- ije, njihovo dasopisje in kulturno udejstvovanje. Dr. Коба Jon6i6, predsednik srbske izseljenske matice, je pre-br- al referat z naslovom Motivi in oblike zdruievanja in delovanja narodov in narodnosti Jugoslavije v IDA. V njem je podal sliko izse-Ijenst- va z zornega kota danaSnjega Jugoslovana. Njegova osnovna mi-sel je bila, da je izseljenstvo nekega naroda sestavni del tega naroda in mu torej pripada. Prav tako je opozoril, da je dandanes potrebno govoriti o izseljenstvu narodov in narodnosti Jugoslavije. 0 jeziku priseljencev je prvi spre-govoril dr. Joshau FisHman z Yeshiva University v New Yorku. Njegov referat je postregel tudi z zanimivimi statistidnimi podatki o rasti in upadanju Stevila pripad-niko- v posameznih etniinih skupin v ZDA. Za Slovence so ti podatki uradne statistike precej klavmi, saj je v 6asu od 1940 do 1960 Stevilo Slovencev v ZDA upadlo kar za 11.530 oz. za 62,43 odstotka, medtem ko je to Stevilo v 6asu med 1940 in 1970 vendarle nekoliko podasneje upadalo, za 96.320 ali 53,92 odstoka. Po_Jej uradni ra-zpredel- nici ameriSke.vladne sta-tistike je takSen upad med naj-vedji- mi v ZDA nasploh. Vendar pa je dr. Fishman opozoril, da va desetletju od 1960 do 1970 Stevilo pripadnikov posameznih etnidnih skupin vendarle naraSda, pri Slo- - ;.. ц i PRI ZA se Ako ste stanovnik Ontaria ispod 65 godina, mozete se kvalifikovati za jednu ili vise od tri ontarijske olaksice na prez cak i ako nemate dohodak za oporezi-vanj- e. Za potrazivanje kredita morate ispuniti zuckastoljubiiast obrazac Ontarijskog poreskog olaksanja i potom ga posaljite zajedno sa obrascem za-feder- alni porez na dohodak. Potsetnik: Ispunite i poStom ga posaljite — Ontarijske poreske olakSice su za vas. Olaksice za nekretninu Poreske olakSice za nekretninu smanjuju vam teret opStinskog i poreza za 5kole. Zasnivaju se na vasem oporezivanju na nekretninu ili stanarinu i oporezovan prihod. Poreski krediti na prodaju Ova olakSica povraca vam deo novca uplacivan u provincijski porez na pro-me- t. Zasniva se na licnom povlaScenju i oporezovanom prihodu. Maksimalna suma za nekretninu i porez na promet je $500. vencih je odstotek porasta 22,66 odstotka. O slovenski knjiievnosti v ZDA je prvi spregovoril dr. Mirko Jurak s filozofske fakultete v Ljubljani. V svojem referatu je razdlenil kul-turno povezanost med Slovenijo in Ameriko v delu Vatra Grilla Med dvema svetovoma in kot prvi s kritidnega staliSda obravnaval Gril-lov- o delo z svemi njegovimi od-lika- mi in pomanjkljivostmi. Med slednjimi je omenil zlasti pre-majh- no tematsko kronoloSko ali kakrSnokoli povezanost dogodkov, kijih Grill opisuje v svojem delu, in pa pomanjkljivost v tehnidnem smislu, патгеб to, da Grill staliSda svojih nasprotnikov vse preved podaja va povzetkih, medtem ko svoja navaja v popolni obliki.6. Jerneja Petrid je v svojem referatu obravnavala pregled slovenske knjiievnosti v ZDA od zadetka, se pravi od 17. stoletja, do danaSnjih dni. Omejila se je na prikaz slovensko pisane knjiievnosti, z izjemo njenih zadetkov, kjer so se pogosto rabile tudi latinS6ina, SpnS6ina in indijanska пагебја. Moj namen ni bil obravnava posamez-nih avtorjev, ampak podati sploSno sliko stanja, kakrSno je tilo nekdaj (z vrhuncem va dvajsetih in tridese- - Remember UPAMTITEONTARIJSKE PORESKE POVLASTICE ISPUNJAVANJU FORMULARA POREZ. Pronadite kako mozete kvalifi iimavnpitfBBBI&r! 5 T'f fl'!F.TffTfWffT'wwlTra?raffwffpw!T?ff3?y'???' Olaksica politicke priloge Ovaj kredit mogu koristiti stanovnici Ontaria koji su prilozili nekoj registro-van- oj politifikoj partiji, organizaciji u izbornom okrugu ili kandidatu u provin-cijski- m izborima Ontaria. Ova pot rainja je vaieca ako je vaS provincijski porez ve6i od vaSih olakSica na nekretninu i poreski kredit na promet. Maksimalna olakSica za poli-tiC- ke priloge je $500. Ministry of Revenue ® Ontar Lome Maeck, Minister William Davis, Premier tih letih) in kakrSno je danes, ko se slovenS6ina kot literami jezik va ZDA rabi iedalje manj. Danica Dolenc, slovenska ro-jaki- nja iz Toronta, je predstavila pri nas malo znanega slovenskega pisatelja, sodobnika Louisa Ada-mid- a in nekaj 6asa tudi njegovega tajnika, Franka Mlakarja. Dolen-Cev- a je svojem referatu obdelala tako Mlakarjevo iivljenje kot li-tera- rno delo in se nekoliko dilje ustavila pri Mlakarju kot romano-pisc- u (He, the Father, 1959) in novelistu, omenila pa je tudi njegovo zadnje, avstralsko cb-dobj- e, in dramsko delo. Zadnji dan seminarja v Dubrovniku je prinesel nekaj referatov na temo etnicizma v ZDA v SirSem smislu. Ta naSa kratka informacija seveda ne zajema vseh referatov, ki so bili prebrani na seminarju, ampak le najbolj zanimive. Razprava, ki je potekala ves 6as seminarja, je pokazala, da je znanost o izseljen-stvu marsikje Se na zadetku in da bo dela Se veliko; oditno pa je bilo v razpravi Se nekaj — da so slovenski izseljenci tudi drugod po svetu in da se Se skromneje obdelani kot njihovi rojaki v ZDA. Jerneja Petric o February 1981 ~9 kovati: Paznja starijim gradanima! Ontarijska poreska subvencija uve-dena198- 0. Godine zamenjuje Onta-rijs- ki kredit na nekretninu i porez na za stanovnike koji su bili 65 godina ili stariji 31. decembra1980. Ako popunjavate federalni poreski obrazac, NEMOJTE ispunjavati obrazac za Onta-rijs- ki poreski kredit ukoliko ne potra-zujet- e olaksice za politicke priloge. Stanovnici u domovima Oni koji su sme5teni u staraCke domove ili slicne institucije obifino nemaju pravo na poreski kredti za nekretninu i poresku subvenicu. Za dalje informacije ili kopije Upustva za ontarijske poreske kredite javite se besplatnim telefonom centru Ministarstva za prihod: — U Metro Toronto okrenite 965-847- 0 — U Area Code 807 — pitajte za Zenith 8-20- 00 — U svim drugim oblastima — okre-nite 1 -8- 00-268-71 21 Ontarijska vlada radi da po-mog- ne narodu. GRCKAKANDIDATZA ORGANIZACIJU OLIMPIJADE Lozana, UPI — Medunarodni olimpijski komitet (MOK) je danas potvrdio da je primio sluzbenu kandidaturu Grcke za organizaciju Ljetne olimpijade 1988. godine u Ateni. Prijava je upucena 30. novembra, poslje-dnje- g danaza prijem kandldature. Tako sada za domacina Olim-pijade 1988. godine konkuriraju Atena, Melburn (Australia) i Nagoja (Japan). Kandidaturu Grfike mnogi do-vo- de u vezu s nedavnim boravkom troclane komisije MOK-- a u koli-jev- ci olimpijskih igara. Njenzada-ta- k je bio da od tri predlozena mjesta izabere jedno za even-tualno- g stalnog domacina igara. Komisija se odluCila za regiju Kajafe, u neposrednoj blizini antiSke Olimpije, a njenu prepo-ruk- u razmotrit ce kongres MOK-- a u Baden Badenu, idudeg sep-tembr- a. Ako se i prihvati ideja o stalnom mjestu odrzavanja Olim-pijade, Atena bi bila u velikoj prednosti u izboru za 1988. godinu, jer bi u Kajafi tek trebalo NaSe novihe, 25t promet informativnom obaviti radove na izgradnji olim-pijskih objekata. Za organiciju Zimskih olim-pijskih igara 1988. godine MOK je dobio takoder tri prijave — Kalgarija (Kanada), Kortine d Ampeco (Italija) i Faluna (Sved-ska- ). BRAZIL NE2ELI OLIMPIJADU flio de 2aneiro, Tanjug, — Brazilski olimpijski komitet je odbio prijedlog guvernera Sao Paola Salima Malufa da se ova, brazilska metropola pojavi kao sluzbeni kandidat za organizaciju Olimpijade 1988. godine. Kao razlog Clanovi brazilskog OK su naveli ekonomske teskoce u kojima sezemlja nalazi i ogromne izdatke na koje mora biti spreman svaki buduci organizator. Predsjednik brazilskog komite-t- a Silvio Padilja, koji je prije pet dana podrzao ideju, saopcio je poslije sjednice OK da je to velik rizik i da Sao Paolo nije prezen-tira- o dovoljne garancije, uklju-£uju- ci i kaparu od pola milijuna Svicarskih franaka za kandidaturu kod MOK-a- . '.Ф'
Object Description
Rating | |
Title | Nase Novine, June 03, 1981 |
Language | sr; hr |
Subject | Yugoslavia -- Newspapers; Newspapers -- Yugoslavia; Yugoslavian Canadians Newspapers |
Date | 1981-02-25 |
Type | application/pdf |
Format | text |
Rights | Licenced under section 77(1) of the Copyright Act. For detailed information visit: http://www.connectingcanadians.org/en/content/copyright |
Identifier | nanod2000103 |
Description
Title | 000098 |
OCR text | SEMINARY DUBROVNIKU ldnert ос ГЗ. do 77. oktobra 1980 je bil v Dubrovniku mednarodni seminar z naslovom "The Role of Ethnicity in American Society" ki sta ga priredili zagrebSka univerza in komisija za izmenjave na podro-6j- u izobrazevanja med Jugoslavijo in ZDA. Seminarja se je udelezilo priblizno dvajset jugoslovanskih in petnajst ameriSkih znanstvenikov — vsi ti so pripravili referate — , priSlo pa je Se vedje Stevilo opazovalcev. .Med najvidnejSimi udelezenci so bili predstavniki jugoslovanskih in ameriSkih uni-ver- z, inStitutov, ki se- - ukvarjajo z izseljensko problematiko, ter izse-Ijensk- ih matic Slovenije, Hrvatkse in Srbije. Seminar je odprl predsednik srbske izseljenske matice dr. Koda Jon6i6. Slovenci smo, zal, sode-lova- li samo z referati na podrodju knjiievnosti, medtem ko so iz drugih republik nastopili referent! zgodovinarji, sociologi, politologi, jezikoslovci itd. Namen seminarja je bil namred osvetliti etnidno problematiko z vseh moznih vidi-ko- v in se tudi ni omejeval zgolj na Jugoslovane v IDA, ampak je skuSal prikazati problematiko razli-dni- h etnidnih skupin. Seminar je tako postregel z najnovejSimi do-gnan- aji in zapaianji pribliino pe-tintride- set znanstvenikov. Prvi referat je imel dr. Carlos Cortes, profesor zgodovine na University of California v Riversidu, ki je spregovoril o nekaterih splo-Sni- h vidikih priseljevanja v IDA. Omenimo pa naj Se nekatere zanimivejSe referente: Dr. Rudolph Vecoli, direktor Immigrant History Reseaech Centra iz Minneapolisa, Minnesota, je kot drugi govornik podal zgodovinski pregled pri-seljevanja v IDA, na sploSno, brez posebnega ozira na Jugoslovane. Poudarilje zanimivo tezo, da so bili pravzaprav priseljenci tisti, ki so v nerazvite IDA prinesli dokaj razvito tehnologijo svojih matidnih deiel: misel, ki jo je med drugim poudar-ja- l tudi pokojni Louis Adami6. Problem, ob katerem se je najdlje zadrial dr. Vecoli, pa je vpraSanje, kako vZDA najuiinkoviteje izpeljati t. '77. "pluralistidno" politiko. Hr-vats- ko izseljensko matico je za-stop- al dr. Ivan Cizmi6 z obSirnim referatom, v katerem je spregovoril o vlogi etnidnega va ameriSki druibi na primeru jugoslovanskih izseljencev; osredotodil se je zlasti na hrvaSke priseljence in njihove oblike zdruievanja v druStva, or-ganizac- ije, njihovo dasopisje in kulturno udejstvovanje. Dr. Коба Jon6i6, predsednik srbske izseljenske matice, je pre-br- al referat z naslovom Motivi in oblike zdruievanja in delovanja narodov in narodnosti Jugoslavije v IDA. V njem je podal sliko izse-Ijenst- va z zornega kota danaSnjega Jugoslovana. Njegova osnovna mi-sel je bila, da je izseljenstvo nekega naroda sestavni del tega naroda in mu torej pripada. Prav tako je opozoril, da je dandanes potrebno govoriti o izseljenstvu narodov in narodnosti Jugoslavije. 0 jeziku priseljencev je prvi spre-govoril dr. Joshau FisHman z Yeshiva University v New Yorku. Njegov referat je postregel tudi z zanimivimi statistidnimi podatki o rasti in upadanju Stevila pripad-niko- v posameznih etniinih skupin v ZDA. Za Slovence so ti podatki uradne statistike precej klavmi, saj je v 6asu od 1940 do 1960 Stevilo Slovencev v ZDA upadlo kar za 11.530 oz. za 62,43 odstotka, medtem ko je to Stevilo v 6asu med 1940 in 1970 vendarle nekoliko podasneje upadalo, za 96.320 ali 53,92 odstoka. Po_Jej uradni ra-zpredel- nici ameriSke.vladne sta-tistike je takSen upad med naj-vedji- mi v ZDA nasploh. Vendar pa je dr. Fishman opozoril, da va desetletju od 1960 do 1970 Stevilo pripadnikov posameznih etnidnih skupin vendarle naraSda, pri Slo- - ;.. ц i PRI ZA se Ako ste stanovnik Ontaria ispod 65 godina, mozete se kvalifikovati za jednu ili vise od tri ontarijske olaksice na prez cak i ako nemate dohodak za oporezi-vanj- e. Za potrazivanje kredita morate ispuniti zuckastoljubiiast obrazac Ontarijskog poreskog olaksanja i potom ga posaljite zajedno sa obrascem za-feder- alni porez na dohodak. Potsetnik: Ispunite i poStom ga posaljite — Ontarijske poreske olakSice su za vas. Olaksice za nekretninu Poreske olakSice za nekretninu smanjuju vam teret opStinskog i poreza za 5kole. Zasnivaju se na vasem oporezivanju na nekretninu ili stanarinu i oporezovan prihod. Poreski krediti na prodaju Ova olakSica povraca vam deo novca uplacivan u provincijski porez na pro-me- t. Zasniva se na licnom povlaScenju i oporezovanom prihodu. Maksimalna suma za nekretninu i porez na promet je $500. vencih je odstotek porasta 22,66 odstotka. O slovenski knjiievnosti v ZDA je prvi spregovoril dr. Mirko Jurak s filozofske fakultete v Ljubljani. V svojem referatu je razdlenil kul-turno povezanost med Slovenijo in Ameriko v delu Vatra Grilla Med dvema svetovoma in kot prvi s kritidnega staliSda obravnaval Gril-lov- o delo z svemi njegovimi od-lika- mi in pomanjkljivostmi. Med slednjimi je omenil zlasti pre-majh- no tematsko kronoloSko ali kakrSnokoli povezanost dogodkov, kijih Grill opisuje v svojem delu, in pa pomanjkljivost v tehnidnem smislu, патгеб to, da Grill staliSda svojih nasprotnikov vse preved podaja va povzetkih, medtem ko svoja navaja v popolni obliki.6. Jerneja Petrid je v svojem referatu obravnavala pregled slovenske knjiievnosti v ZDA od zadetka, se pravi od 17. stoletja, do danaSnjih dni. Omejila se je na prikaz slovensko pisane knjiievnosti, z izjemo njenih zadetkov, kjer so se pogosto rabile tudi latinS6ina, SpnS6ina in indijanska пагебја. Moj namen ni bil obravnava posamez-nih avtorjev, ampak podati sploSno sliko stanja, kakrSno je tilo nekdaj (z vrhuncem va dvajsetih in tridese- - Remember UPAMTITEONTARIJSKE PORESKE POVLASTICE ISPUNJAVANJU FORMULARA POREZ. Pronadite kako mozete kvalifi iimavnpitfBBBI&r! 5 T'f fl'!F.TffTfWffT'wwlTra?raffwffpw!T?ff3?y'???' Olaksica politicke priloge Ovaj kredit mogu koristiti stanovnici Ontaria koji su prilozili nekoj registro-van- oj politifikoj partiji, organizaciji u izbornom okrugu ili kandidatu u provin-cijski- m izborima Ontaria. Ova pot rainja je vaieca ako je vaS provincijski porez ve6i od vaSih olakSica na nekretninu i poreski kredit na promet. Maksimalna olakSica za poli-tiC- ke priloge je $500. Ministry of Revenue ® Ontar Lome Maeck, Minister William Davis, Premier tih letih) in kakrSno je danes, ko se slovenS6ina kot literami jezik va ZDA rabi iedalje manj. Danica Dolenc, slovenska ro-jaki- nja iz Toronta, je predstavila pri nas malo znanega slovenskega pisatelja, sodobnika Louisa Ada-mid- a in nekaj 6asa tudi njegovega tajnika, Franka Mlakarja. Dolen-Cev- a je svojem referatu obdelala tako Mlakarjevo iivljenje kot li-tera- rno delo in se nekoliko dilje ustavila pri Mlakarju kot romano-pisc- u (He, the Father, 1959) in novelistu, omenila pa je tudi njegovo zadnje, avstralsko cb-dobj- e, in dramsko delo. Zadnji dan seminarja v Dubrovniku je prinesel nekaj referatov na temo etnicizma v ZDA v SirSem smislu. Ta naSa kratka informacija seveda ne zajema vseh referatov, ki so bili prebrani na seminarju, ampak le najbolj zanimive. Razprava, ki je potekala ves 6as seminarja, je pokazala, da je znanost o izseljen-stvu marsikje Se na zadetku in da bo dela Se veliko; oditno pa je bilo v razpravi Se nekaj — da so slovenski izseljenci tudi drugod po svetu in da se Se skromneje obdelani kot njihovi rojaki v ZDA. Jerneja Petric o February 1981 ~9 kovati: Paznja starijim gradanima! Ontarijska poreska subvencija uve-dena198- 0. Godine zamenjuje Onta-rijs- ki kredit na nekretninu i porez na za stanovnike koji su bili 65 godina ili stariji 31. decembra1980. Ako popunjavate federalni poreski obrazac, NEMOJTE ispunjavati obrazac za Onta-rijs- ki poreski kredit ukoliko ne potra-zujet- e olaksice za politicke priloge. Stanovnici u domovima Oni koji su sme5teni u staraCke domove ili slicne institucije obifino nemaju pravo na poreski kredti za nekretninu i poresku subvenicu. Za dalje informacije ili kopije Upustva za ontarijske poreske kredite javite se besplatnim telefonom centru Ministarstva za prihod: — U Metro Toronto okrenite 965-847- 0 — U Area Code 807 — pitajte za Zenith 8-20- 00 — U svim drugim oblastima — okre-nite 1 -8- 00-268-71 21 Ontarijska vlada radi da po-mog- ne narodu. GRCKAKANDIDATZA ORGANIZACIJU OLIMPIJADE Lozana, UPI — Medunarodni olimpijski komitet (MOK) je danas potvrdio da je primio sluzbenu kandidaturu Grcke za organizaciju Ljetne olimpijade 1988. godine u Ateni. Prijava je upucena 30. novembra, poslje-dnje- g danaza prijem kandldature. Tako sada za domacina Olim-pijade 1988. godine konkuriraju Atena, Melburn (Australia) i Nagoja (Japan). Kandidaturu Grfike mnogi do-vo- de u vezu s nedavnim boravkom troclane komisije MOK-- a u koli-jev- ci olimpijskih igara. Njenzada-ta- k je bio da od tri predlozena mjesta izabere jedno za even-tualno- g stalnog domacina igara. Komisija se odluCila za regiju Kajafe, u neposrednoj blizini antiSke Olimpije, a njenu prepo-ruk- u razmotrit ce kongres MOK-- a u Baden Badenu, idudeg sep-tembr- a. Ako se i prihvati ideja o stalnom mjestu odrzavanja Olim-pijade, Atena bi bila u velikoj prednosti u izboru za 1988. godinu, jer bi u Kajafi tek trebalo NaSe novihe, 25t promet informativnom obaviti radove na izgradnji olim-pijskih objekata. Za organiciju Zimskih olim-pijskih igara 1988. godine MOK je dobio takoder tri prijave — Kalgarija (Kanada), Kortine d Ampeco (Italija) i Faluna (Sved-ska- ). BRAZIL NE2ELI OLIMPIJADU flio de 2aneiro, Tanjug, — Brazilski olimpijski komitet je odbio prijedlog guvernera Sao Paola Salima Malufa da se ova, brazilska metropola pojavi kao sluzbeni kandidat za organizaciju Olimpijade 1988. godine. Kao razlog Clanovi brazilskog OK su naveli ekonomske teskoce u kojima sezemlja nalazi i ogromne izdatke na koje mora biti spreman svaki buduci organizator. Predsjednik brazilskog komite-t- a Silvio Padilja, koji je prije pet dana podrzao ideju, saopcio je poslije sjednice OK da je to velik rizik i da Sao Paolo nije prezen-tira- o dovoljne garancije, uklju-£uju- ci i kaparu od pola milijuna Svicarskih franaka za kandidaturu kod MOK-a- . '.Ф' |
Tags
Comments
Post a Comment for 000098