Nase Novine, May 08, 1986

              ++++4+++4+++++Ф+++4++++++ФФ4++++++++Ф+++++++++++++++++4
RESERNOVI NAGRAJENCI 1986
I
SHkar MARJAN POGACNIK
za zivljenjsko delo
Marjnn Pogacnik jc zc s prvimi graficnimi listi, ki so
nastali kmalu po diplomi 1949. opozoril na svoj izraziti
talent. V zacetku jc z dovrsenimi jedkanicami zaostnl
vprasanja, ki so jili naceli predstavniki magicnega rc-aliz- ma.
Negove .-.tv-aritve
pa so ze tudi nakazovalc pot,
ki j'o jc astavil okrog Icta I960. V tcm casu je namrcc
I'lguraliko nadomcstila navidcz abstraktna mrcza ara-bes- k.
Hkrati z novimi oblikami jc razvijal novc teh'nicne
postopkc, omenimo Ic tchniko rclicfnega tiska. Marjan
Pogacnik je sicer izhodisce za svoj likovni svet v
ljudski umctnosti. vendar jc prevzcl le njena naccla in
jih radikaliziral. Rclicfnc oblikc. ki jih poudarjajo nez-n- o
obarvane ploskvc, so likovni organizing ki na samo-svo- j
nacin nakazujejo kontinuiteto in iskanja v se neod-kriti- li
obnmcjih. S postopno radikalizacijo in z obcasni-in- i
prenosi naglasov s cistc forme na barvne vrednote je
fistvaril nov Up graficne podobe, ki pomeni prelom s
tradicijo in prinasa svet likov in barv, ki nas s svojim
bogastvom in z izzivalnosljo sili k razmisljanju in oprc-dcljevanj- u.
Njegov opus upostevaio vsi pomembncjsi prcgledi
svetovnc grafikc, njegova grafika pa sodi med najbolj-sc- .
kar je na tcm podrocju nastalo na Slovcnskcm.
'
;m.
Baletnrplesalcc M1JO BASA-ILOVl- O
za vloge v balctih.
prcdvscm v dclih slovenskih
skladatcljcv. Mijo Basailovic jc
predstavnik gencracije balctnih
plesalccv. na katcro sc ze sknra
dvc dcsctlctji opira sporcd Ijuh-Ijanskc- ga
balcta. Brcz nCgovesa
lemperamentnega plcsa, in ucin-kovitc- ga
povezovanja giba z mi-mi- ko
in igro bi si niza uspcsnih
predstav ne mogli zamisliti. No-vc
diniczijc svoje soustvarjalno-- .
sti pa jc razkril v balctih na glas-b- o
slovenskih skladatcljcv. V
Balettih Jancza Krstnika Dolarja
dominira z izjemno ritmicnostjo,
zivahnostjo baletncga koraka in
natancno izvcdbo korcografijc, v
Prcrojcnju Janija Goloba pa s
plasticnostjo giba picpncljivo
ponazarja picvlado distcv nad
duhomomim rcdom ter tako v
obeh dclih odlicno utclcsa glas-ben- o
in korcografsko miscl. Ba-sailovic
jc umctnik, ki vsako ko-rcografsko
zamisel uicsnici do
podrobnosti in ji s svojo sou-stvarjalnos- tjo
da oscbni pecat.
£
nascl
Ш
Kiparka DRAGICA CADEZ za
kiparski cikclAsociacijc na Pompc-jc- .
Dragica Cadcz sc jc s svojimi
plasticmmi stvaritvami uveljavila zc
v sestdesctih letih, najprcj kot ob-cutlji- va oblikovalka stiliziranih fi-gura-lnih
motivov, nalo kot tvorka
oscbno obarvanc inacicc novega
konslruklivizma. V zadnjih nekaj
letih pa jc brcz grobih prehodov in
z izjemnim posluhom za novc tcf-nj- c
v slovenski in svetovm likovni
umctnosti naCxIa vprasanjc novc
inlcrprctacijc cloveskc in zivalskc
figure. Njcni.lescni kipi, pa naj grc
za mogocne podobe antropo-morfni- h
oblik z clcmcnli scstavljen-k- c
ali za scstavljcnc zivalskc figure,
govonjo o izjemnem obcutku za
oblikovanjc matcriala in prostora.
Likovnc ucinkc dosega z minimal-nim- i
sredstvi. zato jc kvalitcta njc-nc- ga
kiparstva v notranji moci. Ta-ko
so njene amhicnlnc plastikc prc-ircslji- vo
pricevanje o protislovjih
casa in o iskanjih, ki sc odvijajo
mod odmevi avantgaidizmov in ak-Uialni- ini
postmodernisticniini li-kov-nimi
lokovi.
C
-v-~
"4
' I
Г
w
Pisateij DOMINIK SMOLE
za dramski opus
Literarno delo Dominika Smoleta predstavlja enega
od vrhuncev povojne slovenske knjizevnosti. V prvi fazi
je to seveda dramatika, cetudi je trcba poudariti, da jc
njegov roman Crni dnevi in beh dan prav tako med
tistimi proznuni besedfli, ki so radikalno uveljavila nov,
moderen tip nasega pripovednistva.
Ze od zgodnjega besedila Potovanje v Koromandijo
iz srede petdesetih let pomeni Smoletovo pisanje za
gledalisce domala z vsakim besedilom prelomen, smer
dolocujoc pojav. To velja se zlasti za Antigono, ki jc ze
ob prvi uprizoritvi na Odru 57 obveljala za najboljso
dramo, napisano pri nas po Cankarju. To je temeljno
pricevanje nase literature: nastalo je po anticnem mitu,
vendar se je s svojim poetskim in odrskim angaziranjem
z vso oblikovalno in miselno energijo tako izrazito in
sijajno zapisalo v temeljne predele modcrne slovenske
zavesti, da je ne more postaviti v oklepaje nobena
misel, ki se dotika povojne slovenske usode sploh.
Pomembna so tudi druga Smoletova dramska besedila,
ki so nastala v zadnjih letih. Naj med njimi omenimo
vsaj dramolet Zlata ceveljcka, ki prelamlja s klasicno
dikcijo Antigone ter uveljavlja nov tip modcrne dram-sk- e
literature.
Za vsc Smoletove igrc je zna&lna izredna poetska
subtilnost, skrajna dognanost v misljenju in obliki, izje-me- n
spoj tragicne presunjenosti in skepticne ironije.
и Ш
Ш
тжж
tШТ
Tcnorist KAREL JERlC za
opcrne nastope, predvsem za
vlogo Svejka. Tenorist Karel Je-ri- c,
ze vrsto let prisoten v na§i
operni dejavnosti, je v zadnjih
letih obogatil svoj pevski reper-toa- r
z vlogami, s katerimi je po-kaz- al
smisel za posredovanje so-dob- ne
glasbene govorice in iz-pri- cal
tudi dar za ozivljanje ko-micn- ih
vlog. Pcvsko zrclost in
vrh svojih umetniskih dosezkov
je potrdil konec minule sezonc s
poustvaritvijo glavnc vloge v
operi skladatelja. Roberta Kurke
Dobri vojak Svejk. To modcrno
zasnovano in zahtcvno vlogo je
Jcric odigral sprosccno, polno
komi6nih in grotesknih po-udarko- v.
(Se nadaljuje)
Ф-- ,
11Ш&
Pesnik GREGOR STRNISA
za zaokrozen pesniski opus
Pesnik Gregor Strnisa je s svojo antologijsko birko
Vesolje iz leta 1983 dovrSil in zaokrozil v celoto emoci-onaln- o
in izjemno bogat pesniski svet. Pesniska
zamisel in izgradnja tega in taksnega kozmosa kot
poezije je doslej v slovenski literaturi enkratno dejanje.
Strnisa je svoje dozivljajsko custveno in miselno doje-man- je sveta in zivljenjskih pojavov vse kompleksneje in
hkrati z vse intenzivnejso umetniSko izpovednostjo
zmeraj globlje in sirje temeljil na sodojbnem filozofskem
in drugem znanstvenem misljenju !in to poetolosko
nadvse individualno prepoznavno ze od prvih revialnih
objav v petdesetih let in potem od svoje prve
pZevsenziSdkein zdbruigrkihe dMoozzeaikoimelentjaen1e9g5a9 Vpeasolpjar.ek Odiseja,
K tem pesniSkim knjigam, nikakor ne bolj ali manj
naklju6nim pesniskim zbirkam. je treba priSteti tudi
Strnisev dramski opus, njegove igfe v verzih.
Edinstvena je notranja umetnisko oblikovalna in z
njo tudi eti6na zakonitost, ki je s Strnisevim emocional-ni- m in miselnim dozivljanjem in videnjem zgradila tako
izjemen pesni§ki svet. Pesnik jo najraje imenuje vesolj-sk- a zavest. V njegovi poeziji se kaze kot hkratnost
fizicnega in duhovnega, mikro in makro kozmosa, casa,
prostora in brezcasja, preteklosti in prihodnosti, zivega
in nezivega, delcev in celote, notranjega in zunanjega
sveta, poclovecenega in biofizicnega, videza in resnic-nost- i.
NAGRAJENCI PRESERNOVEGA SKLADA 1986
Pesnik MILAN JESIH za pesni-sk- o
zbirko Usta in za dramska be-sedila.
Usta, nova pesniska zbirka
Milana .Icsiha, avtorja Urana v uri-n- u,
gospodar, Legend, Kobalta,
Volframa in ob teh knjigah pesmi
sc vrstc gledaliskih in telcvizijskih
dramskih tckstov. potrjujc ncza-mcnlj- iv
fenomen jesihovskc po-ezije
s svojimi tipicnimi prcpoznav-nim- i
znamenji lirskega stila, rczo-nanc- c
in senzibilnosti pesniske go-vorice.
V Jesihovi poeziji odkriva-m- o
nckc posebne vrstc urhanosti,
ki ni nikoli programska, temved ci-s- to
lirska, tako rckoc oscbna, vcza-n- a
na pesnikov svet, njegovo kulti-viran- o,
posebcj Jc jezikovno in stil-n- o
obCutljivost, na nckakscn nco-imprcsionisti- cni
trcnutck tc obcut-Ijivost- i.
Tudi glcdaliSko delo Mila-na
Jcsiha jc novost v sodobni slo-venski
dramatiki in hkrati zc njen
ncpogrcljivi 61cn. Od zc Icgcndar-ni- h
Grcnkih sadczcv pravicc prcd
trinajstimi Icti, do nedavnega Tri-koj- a,
sc potrjujc Jesih v pivi vrsti
kot izjemen mojster jczika: fina iro-nij- a
si podaja roko z grotcsko, pa-rodi- ja
s paradoksom, kOnkrclna
aluzija z absurdisticnim izmi-slcko- m.
&
л
miselno
zacetku
K''Wt?s
Igraicc SILVIJ KOBAL za na- -
slovno vlogo v Chicchignoli in za
vlogo Lipcta v Primorskih zdrahah.
Silvij Kobal jc zrascl v zadnjih letih
v karaktcrncga igralca sirokega raz-pon- a,
izjemncga prcdvscm v kome-dijskc- m
zanru. S slovcnsko razlici-c- o
meditcranskega tempcramenta
jc ozivil za na§ odcr vrsto komedij-ski- h
likov itahjanskih avtorjcv --
mednje sodita tudi obc nagrajevani
vlogi - in tako obogatil zakladnico
nasega igralstva s svojo lucidno, si-rokosr-eno,
prcbrisano in toplo ko-mik- o,
ki junakdm ncjemlje nobene
njihovih CloveSkih kvalitct. Pri tcm
sc z cnako prcpricljivostjo succ po
danaSnjcm malomcscanskcm salo-n- u
kot na trgu ribiskc vasicc Goldo-nijcvi- h
dni. Kot Chicchignoli jc
igral varajoccga prcvaranca na tisti
zahtevni liniji, kjcr sc brisc razlika
med komicnim in tragicnim juna-ko- m,
in izoblikoval hkrati smesen
in prcsunljiv lik. Njegov ribi£ Lipc
v Primorslcih zdrahah jc svojevrstna
ljudska figura, tipicna v prcdvidlji-vost- i
njcnih rcakcij, nova po igral-ski- h
sredstvih, s katerimi so poda-n- c.
Silvij Kobal predstavlja tako v
nasem jcziku in prostoru zlahtno
igralsko umetnost meditcranskega
cloveka.