Nase Novine, June 01, 1983

              ' " '' l "" ' ,. 1 , (I'M 4,) i iv. ,1,1,1.1, ,'' ,'r ' "" i ?.' 'j£'ji.!;x,",i4i. .i4 _ - v c --, У i)
. I '. V1 " "
L
1-0- NA§E NOVINE, Apr )3,?Ш. Za
јфштшктштштмт
K©mentar
ZAKAJ JUGOSLAVIJA?
Nimam prav nic proti, 6e se
nekateri ljudje znaSajo nad svojo
rodno dezelo ali nad domovino svo-jih
starSev, tudi ne, 6e se jim
pokrajine njihovih narodnih korenin
ne zdijo dovolj lepe, ljudje v njih pa
takSni revezi, da jim pridejo solze v
oci. Po mojem je to njihova osebna
stvar. Tudi 6e - hote ali nehote --
prikazejo drugim narodom kraje
svoega izvora kot taksne, da morejo
kanadski angles' ki kritiki zapisati:
"Zivljenje v najhujSi winnipeSki zimi
je menda boljSe od tega" (Globe and
Mail, 22. marca 1983, str.19).
Fotograf John Paskievich, ki je
ukrajinskega porekla in je iz Manito-be- ,
je pripravil takole knjigo podob s
svojega popotovanja po "slovan-ske- m
vzhodu", z naslovom "A
Voiceless Song". Verjetno je imel
najboljSe na'mene, ko je zbral te
svoje fotografije crno-bel- e sivine,
"pretenj in strahu". Pa to je spet
njegova osebna zadeva, kot sem ze
poudaril - naj kar podenja s svojim
pocutjem in razpolozenjem, tudi s
svojimi slikovnimi vtisi, kakor mu je
drago, naj kar pripoveduje o svojem
lastnem zaledu, kar ho6e. Tudi 6e bi
dobili drugonarodni opazovalci vti-s- e,
kakrsnega sem enega ze omenil
zgoraj. Vse to je stvar njegove vesti
in njegovega osebnega odnosa do
pojmov, kot so domovina, njegovih
starSev, narodnost, narodna zgodo-vin- a,
in podobno.
Ne morem pa mimo tega, da je v
svojo zbirko "modnega obdutka
propadanja, razpadanja, razpadajo-ci- h
plocnikov, rusedih se zidov,
razbitih cest, revnih oblek "in ljudi",
ki se redkokdaj nesmejijo" - vlozil
tudi Jugoslavijo. Tega seveda ne
samo, da ne razumem, prav revolti-ra- n
sem zaradi tega - kot Jugoslo-van- ,
ki zivim v Kanadi. Naj se
angleSka publika kar zgraza nad
Paskievichevimi fotografijami iz
Ukrajine, ce je avtorju tako prav --
toda na$o Jugoslavijo naj lepo pusti
pri miru! Vsaj v takile zbirki, kot je
opisana zgoraj - z besedami iz
angleSkega tiska. Jugoslavija s spo-rocilo- m
njegovih "sivih" fotograf ij
nima prav nid skupnega. In prav
gotovo tudi ne z njegovo sveto jezo,
s katero se je spravil nad ljudi in
kraje, izkaterih je sam osebno izSel.
Ivan Dolenc
BEOGRAD - Rodoljub Colakovic je
roden 7. lipnja 1900. godine u gradari-sko- j
obitelji u Bijeljini. Poslije zavrse-n- e
skole u rodnom mjestu pohadao je
trgovacku akademiju u Sarajevu.
U lipnju 1919. godine, po zavrsetku
mature, Rodoljub Colakovic odlazi u
rodnu Bijeljinu. Tu se, upoznaje s Ali-jo- m
Alijagicom s kojim sudjeluje u
stvaranju i radu organizacije Socijali-stick- e radnicke partije (komunista).
U toku 1921. godine, poslije atentata
na ministra Draskovica, Rodoljub Co-lakovic
je osuden na 12 godina teske
tamnice i sproveden je u Lepoglavu a
zatim u Sremsku Mitrovicu, odakle je
kasnije prebacen u mariborsku kaz-nionic- u, gdje se prvi put sreo s dru-go- m Titom. Poslije jedapaest godina
tamnovanja, pusten je s robije 1932.
godine. To je bilo vrijeme najve6eg te-ro- ra poslije uvodenja §estojanuarske
diktature. Rodoljub Colakovic 1933.
godine emigrira iz zemlje.
U novi Politbiro CK, imenovan od
Kominterne, ulazi 1936. godine.
Poslije sestogodisnje emigracije i
slovenske
NAJNOVEJSE
V Torontu je pred nekaj dnevi izSIa
srbohrvaska publikacija z naslovom
"Jugoslovensko napredno gibanje v
IDA in Kanadi", ki zajema obdobje
iz let 1935-194- 5. Knjigo je izdala na
novo ustanovljena zalozba Nordam
Jugoslav Publishers, katere pred-sedn- ik
je znani kanadski javni
delavec Vojin Grbi6, njeno jedro na
predstavljajo Stirje prispevki za pisa-nj- e
zgodovine o dogodkih med
ameriSkimi preseljenci iz Jugoslavi-je- .
Avtorji teh stirih sestavkov so dr.
Mirko Markovid (Beograd), Strahinja
Malefic (Beograd), Harry M. Justiz
(New York) in MiloS Grubi'6 (Hamil-ton,
Ont,). V knjigi so omenjene tudi
slovenske izseljeniske ustanove in
posamezniki, 6eprav vecinoma
samo ob robu. Prvi kriticni slovenski
odmev na objave v tej knjigo bo izsel
v kratkem v 6ika§ki "Prosveti". Natis
te knjizice, ki ji bodo sledile Se Stirr
druge (za vsako nadaljnje desetletje
po ena — vse tja do 1985 leta), velja
pozdraviti, ker je раб prav, da vsak
udelezenec tistih najtezjih dni v
zivljenju naSih priseljencev odkrito
in poSteno pove, kar misli in ve, saj
bomo samo na ta пабт nadaljevali
svoje narodno zivljenje v Ameriki ali
Kanadi z najboljSim iz njihovih
spominov in izkuSenj, obenem pa ne
bomo ponavljali vsega tistega, kar
se je v proteklosti izkazalo za slabo.
"Kulturnost je smoter 6love§ke
eksistence" je povedal v svojem
predavanju slovenski akademik Jo-si- p
Vidmar, ko je sredi marca govoril
na seminarju Slovenske prosvetne
zveze v Podravljah o problematiki
enotnega slovenskega kulturnega
prostora. CelovSki "Na§ tednik" je
predavanju posvetii uvodnik z naslo-vom
"Slovenci smo narod in to
побето ostati" (citat iz Vidmarjeve
besede), "Slovenski vestnik" pa je
posnel to izredno zanimivo predava-nj- e
v рогобИи "Kulturnost je smoter
cloveSke eksistence". Poro6evalec
takole navaja Vidmarjevo misel:
"Vidmar je kulturnosti manjSine dal
poseben pomen, ker'-j-e samo s
ротобјо le-t- e mozno premagati vse
nacionalizme in Sovinizme, 6eprav je
ob tern priznal, da je to dolgotrajni
proces, ki ustvarja kritiCno spoStiljiv
odnos do vsega, kar je 6loveSki dutv
vrednega ustvaril. Vidmar je ve6krat
naglasil, da je kulturnost smoter
CloveSke eksistence, ki terja trajno
spoznavanje kulturne produkcije".
h
boravka u SSSR-u- , Francuskoj, Spa-njolsko- j,
Cehoslovackoj i Austriji,
1939. godine se vraca u zemlju.
U organiziranju oruzane borbe ju-goslavens- kih naroda i narodnosti
protiv okupatora Rodoljub Colakovic
)e sudjelovao od prvih dana. Od listo-pad- a
1941. godine bio je clan Glavnog
staba partizanskih odreda Srbije. Li-stopa-da
iste godine presao je u Bosnu
na duznost politickog komesara Glav-nog
staba na kojoj je bio do sijecnja
1942. godine.
Potom obavlja duznosti clana Glav-nog
staba za Bosnu i Hercegovinu i
clana Pokrajinskog komiteta Komuni-stick- e partije na terenu istocne Bosne.
Na Drugom 5rasjedanju AVNOJ Ro-doljub
Colakovic je izabran za sekre-tar- a Predsjednistva Vijeca i na toj
duznosti ostaje do 1945. godine kada
odlazi na duznost ministra za Bosnu
i Hercegovinu, a travnja 1945. godine
je izabran za predsjednika vlade Bo-sne
Hercegovine.
Od 1945. godine stataa je biran za
saveznog narodnog poamnika, a 1953.
godine izabran je za clana Saveznog
bralce
MILLERJEVEM NESMRTNI WILLY
LOMANVPEKINGU
Slavni ameriSki dramatik Arthur
Miller je te dni na Kitajskem, kjer
rezira pekinsko uprizoritev svojega
se vedno sveze igre "Smrt trgovske-g- a
potnika" v kitajskem prevodu
igralca Yinga Rou6enga, ki je igral
Kublai Kana v ameriski televizijski
seriji o Marku Polu, zdaj pa pred-stavl- ja
svojim ljudem Millerjevega
Willyja Lomana. Kot vemo, pripove-duje
Millerjeva napeta drama o
iluzijah majhnega sevemoameriSke-g- a
6loveka in njegovih nezmoznos-tih- ,
da bi v svojem vsakdanjem
bivanju nasel nekaksen smisel. Po-ro6i- la
рпбакијејо, da se bodo Kitajci
zlahka vziveli v Millerjev gledaliSki
svet. Po tej drami naj bi prisTi na
vrsto se kitajski uprizoritvi pisatelje-vi- h
iger "Vsi so moji sinovi" in "Lov
na 6arovnice".
S STRIPI NAD LACNO KMECKO
PREBIVALSTVO
Ta zgodba se bere kot neslana
sala, pa je vendarle resni6na. Ame-riski
State Department je v 6asu
zadnjih volitev v El Salvadorju prisel
na idejo, da bo zasul to krvave6o
dezelo z barvnimi stripi, ki bi naj
revnemu prebivalstvu dopovedalr,
kaj je prav in kaj ni prav. Slikanice so
prikazale Ievi6arske gverilce kot
teroriste, ki trpin6ijo tudi krave (!),
bogate posestnike, ki se upirajo
zemeljski reformi, pa v rolls-roysi- h
in z gangsterji v vlogi njihovih
osebnih strazarjev. Strip je delo
nekega ameriskega podjetnika... in
stroske (okrog 6etrt milijona dol.) je
placala Ameriska agencija za med-narod- ni
razvoj!
Manj tujcev na
Svedskem
NaSvedskem, kjer je vsak osmi prebivalec
tujec ali tujega porekla, priseljavanje Se kar
naprej upada. Od leta 1 973 se je lani priselilo
najmanj ljudi in sicer 39.400. Prej je
prevladavalo priseljevanje iz nordijskih
drzav, v zadnjih dveh letih pa se je to
spremenilo. Tako je bil lani samo vsak
6etvrti priseljenec na Svedskem iz neke
druge nordijske drzave, predvsem pa se je
krCilo priseljevanje iz Finske. V-- letu 1981 se
je iz Finske priselilo na Svedsko 7000 ljudi,
lani pa 4700.
("Delo")
izvrsnog vijeca Poslije godinu dana, u
sijecnju 1954. godine, Rodoljub Cola-kovic
izabran je za potpredsjednika
Saveznog izvrsnog vijeca.
Od 1945. do 1968. godine bio je clan
CK SKJ, Predsjednistva SSRNJ, Savez-nog
odbora SUBNOR-a- , a bio je i po-cas- ni clan Akademije nauka i umjet-nos- ti
Bosne i Hercegovine.
Dugo godina bavio se knjizevnim i
publicistickim radom. Napisao je ta-kod- er
i veci broj clanaka i literarnih
priloga u casopisima i listovima.
U toku izdrzavanja kazne, zajedno s
Mosom Pijade, preveo je Marxov Ka-pita- l,
sam je s ruskog preveo Lenjino-v- u
Drzavu i revoluciju i djelo Maksi-m- a
Gorkug, Sjecanja na suvremeni-ke- .
Za dugogodisnji revolucionarni rad
odlikovan je vecim brojem ratnih i
mirnodopskih odlikovanja. Nosilac je
Ordena narodnog heroja, Ordena ju-na- ka socijalistickog rada, Ordena na-rodnog
slobodenja, Ordena jugosla-vensk- e
zastave s lentom i drugih odli-kovanja.
(Tanjug)
ySISkuItyrizem in
koosen?ati¥c
Toronto — Doslej so bili najbolj
glasni protiv vsemu tistemu, kar; bi
nam naj dal Trudeaujev multikulturi-zem- ,
se celo ministra za multikultu-r- o
so nam odgnali, zdaj pa so se
spet spomnili priseljencev, ker pot-rebuje- jo
glasove na volitvah za vodo
konservativne stranke. V umazani in
prav smesni bitki med Joejem
Clarkom in Brianom Mulroneyjem
so se organizatorji prvega kandidata
posluzili Korejcev, Grkov in Italija-no- v,
ki jih je pac najvec v volilni
enoti Don Valley East. Trumoma so
jih opremili s strankinimi izkaznica-m- i
- stevilke govorijo o priblizno
tristo na hitro skuhanih "konserva-tivcih- ",
izmed katerih mnogi sploh
ne razumejo dosti angle§6ine mimo
tovarniskega "пагебја", se nikoli
niso slisali za Clarkovo stranko in
menda tudi niso vedeli, zakaj so se
znaSli na zmanipuliranih sestankih.
Javnosti je jasno, da ti ljudje tudi ne
bodo ve6 slisali o svojih "voditeljih",
brz ko bodo volitve minile.
Politicna manipulacija priseljen-cev
je v'nasi dezeli stara stvar.
Poprej so imele narodnostne skupi-n- e
samo druga6na imena, in ko so
se te prejsnje skupine malo bolje
razgledale, se naucili tujega jezika
in se vsaj malo dvignile na socialni
lestvici, so jih zamenjali priSleki iz
zadnjih let, tisti, ki so bili spet
najbolj pripravni kot stevil6en mate-rial
za porabo v politi6ni areni. O
multikulturizmu pri vsem tern теб-kanj- u
nevednih ljudi ni ostalo ni ne
duha ne sluha.
VELIKI SLOVENSKO - ANGLESKI
SLOVAR
Pri Drzavni zalozbi Slovenije je
pred kratkim izSel "Veliki slovensko-angleS- ki
slovar" v avtorstvu prizna-neg-a
slovenskega leksikografa, pro-fesor- ja
Antona Grada. S tern delom
smo slovenci dobili paralelni zvezek
"Velikemu апдебко-slovenskem- u
slovarju", ki je izSel leta 1978 pri isti
zalozbi. Novi siovar ima826strani in
po pribliznih ocenah 50.000 gesel.
Ze sam obseg slovarja kaze, da je
njegov sestravljalec skuSal 6im bolj
popolo, enciklopedi6no, zajeti ce-lot- ni
slovenski besedni zaklad in mu
najti ustrezne izraze v angles6ini kot
enem izmed svetovnih jezikov. S
tern konceptom je novi slovar-prvi- 6
po Pletersniku, po skoraj devetdese-ti-h
letih! - zamenjal zepne slovarje,
ki so v medvojni in povojni dobi kot
edini dvojezicni slovarji predstavljali
slovenski jezik doma in po svetu.
"SlovenSdina ima.. celo vrsto besed, ki
izrazajo specifidnost slovenskega pros-tora
(rastline, nekatera geografska ime-na,
geologija), slovenske zgodovine,
slovenske kulture in naSe druibene
ureditve. Prav ti izrazi zastavljajo poseb-n- e
probleme, vedkrat se da njih pomen
le opisati, vdasih pa bi bilo umestno, da
se prav specifidne slovenske izraze bolj
pogumno uvaja tudi v angleSdino. Pravi
mojster v uvajanju takSnih naSih izrazov
v angleS6ino je bil Louis Adami6 v
svojih knjigah o Jugoslaviji".
Janez Stanonik v
"Knjiievnih listih"
Slovr prevaja v britansko angleS-6in- o;
ortografija je vseskozi britan-sk- a,
ker so раб skoraj vsi doma
objavljeni prevodi znanstvenih in
literarnih del napisani v tern pravopi-su- .
Le mostoma, kjer je ameriSki
izraz bistveno druga6en od britan-skeg- a,
najdemo v slovarju tudr
amerisko varianto. (Po "Delu",
Ljubljana).