Nase Novine, December 21, 1983

              Za slovenske bralce
KA
Razprava o dolodanju merit za ugotovljanje razvitosti republik in pokrajin in o nadalj-nji- h
vlaganjih vgospodarsko manj razvita obmodja se bo v na$i stari domovini nadaljeva-l- a
do konca leta, ko bi naj dokument dveh zveznih svetov — za gospodarski razvoj in
ekonomsko politiko ter za vpraSanja druibene ureditve — prispel v SkupSdino SFRJ.
Doslej so sprejeli tri kazalce za ugotavlja-nj- e
razvitosti. Strinjali so se, da se ocene o
stopnji razvitosti sprejmejo na osnovi razvi-tosti
proizvodnih sil in njihovih rezultatih. Ti
trije kazalci so: vrednotenje aktivnih osnov-ni- h
sredstev za delo v druzbenem sektorju
gospodarstva za delo sposobnega prebival-ca- ,
zaposlenost v druzbenem sektorju na
1 000 za delo sposobnih prebivalcev ter druz-be- ni
proizvod celotnega gospodarstva na
prebivalca. Toda tudi to enotnost — da je
mogoce nasteta merila in kazalce uporabljati
kot merilo za ugotavljanje razvitosti posa-mezni- h
zveznih enot — so dosegli Sele po
kompromisu, da tako ugotovljena stopnja
razvitosti ne bo samodejno tudi edina
podlaga za to, da bi zacrtali rde6o 6rto med
razvitimi in manj razvitimi.
ZA NERAZVITE MANJ DENARJA
Pricakovati je, da se bodo pogovori spet
sukali okrog osnovne zamisli, da bi se
stevilo nerazvitih zmanjSalo. Ali drugafie
receno, ce to ne bi bilo mogoce ze v
naslednjem srednjerocnem obdobju, naj bi
posametne republike in Kosovo takrat dobile
vsaj manjSo materijalno ротоб drugih.
Sodec po dosedanji praksi, bodo dodatna
merila za prakticno dolodanje zakonitosti
btzkone uporabljali spet kot orozje za
obrambo razlifinik republiSkih in pokrajin-ski- h
statist ter zelja. Manj razviti Se naprej
opozarjajo, da so vlaganja premajhna in da z
njimi ni тодобе odpraviti sedanjega razvoj-neg- a
nesklada. Razviti pa so nasprotno
mnenja, da bi si lahko manj razviti zagotovili
uspeSnejSi razvoj, 6e bi se bolj oprh na
lastne sile oziroma akumulacijo. Ce so
vlaganja odvisna od drugih, pa so uiinki
izkljucno v rokah tistih, ki viagajo. Kakorkoli
ze, spri6o sedanjih manjSih materiialnih
moznosti, zaradi katerih spreminjajo razoj-n- e
nairte v vseh druzbenopolitifinih £kup-nosti- h
in odstopajo od Stevilnih, бе do
vceraj zanimivih programov, bo nadaljevanje
te debate o merilih, ki bi bila sprejemljiva za
vse, bistvenega, lahko bi rekli stabilizacij-skeg- a
pomena.
Podatki za minula tri desetletja nam
povedo, da je bila rast osnovnih sredstev na
gospodarsko manj razvitih obmocjih (v
njihov hitrejSi razvoj je jugoslovanska skup-no- st
vlagala precejSnja sredstva) ve5ja od
povpre6ja po vseh drzavi. Medtem ko so
povprecna vlaganja v Jugoslaviji v tern
obdobju znaSala 32,4 odstotka, so bila na
nerazvitih obmocjih ob6utno viSja — Bosni
in Hercegovini 38,3, v Crni Gori 57,9, v
Makedoniji 43,5 in na Kosovu kar 59,8
odstotka. Toda ve6jih vlaganj v tehnicno
usposobljenost gospodarstva ni spremljalo
ustrezno pove6anje delovne storilnosti.
Posledica tega je bilo zmanjSevanje uCinko-vitos- ti
osnovnih sredstev v vseh gospodar
NAJNOVEJSE
"SLOVENSKI VESTNIK, CELOVEC:
"Z izdajo "CelovSkega Zvona" je dozivela
koroSka in slovenska kulturna scena novo
obogatitev, s katero hodejo katoliSki izobra-zen- ci
"s kr$6anskega gtediS6a izmeriti
geografsko in duhovno dalo naSe biti na
KoroSkem, v Sloveniji, v zamejstvu in v
svetu". Ceprav bi me zanimalo, po katerih
merilih se neko glediSde kvalificira kot
kr§6ansko ali nekr§dansko, so razveseljive
izjave glavnega urednika ob predstavitvah
revije, 6e$ da naj bi bila revija odprta za
dialog, ob katerem bi se naj kresala mnenja.
Pogovori, razprave in tudi konflikti morejo
biti za vsakeaa posameznika. kateri se ne
izogne takemu "kresanju mnenj", pa tudi za
celotno narodno skupnost zelo plodni.
ZgreSeno ali celo usodno bi bilo, 6e bi se
izgibali soodenju nasprotujodih si menj.
Potrebno je, da tarn, kjer se mnenja moino
razlikujejo, konfrontacijo celo isdemo. Kon-frontaci- ja
nasprotujodih si mnenj ni nadelno
ni6 negativnega. Smisel ali nesmisel le- - te
патгеб zavisi od tega, kje postavimo
meje..." — T. Ogris
sko manj razvitih krajih, v Crni Gori, denimo,
kar za 3,8— krat. Kot argument v svoj prid
manj razviti navajajo, da so prav v teh
republikah vlagali v kapitalne objekte,
katerih ucinek bo mogoce izrafiunati Sele
posredno; omenjajo tudi motnje v primarni
delitvi, kjer se kaze prizadetost tistih, pri
katerih prevladuje kapitalno intenzivno gos-podarstv- o.
ZAPOSLENOST KOT MERILO?
Podobno je tudi protislovje v zvezi z
zaposlenostjo, ki je prav tako sporno merilo
za ugotavljanje razvitosti. Ceprav je bila rast
zaposlenosti v minulih tridesetih letih
najvecja prav v manj razvitih krajih, je to
zanje Se naprej silno perec problem. V
omenjenem obdobju se je zaposlenost v vsej
drzavi povecala za 3,5 odstotka, na Kosovu
za natanko 5 odstotkov. Pri tern ne moremo
mimo demografskih podatkov oziroma dej-stv- a,
da je naravni prirastek na Kosovu 3,5
krat vecji od jugoslavenskega povprefija in
skoraj 15-kr- at vecji kot, denimo, v Vojvodini.
Medtem ko bi po sedanjem naravnem
prirastku v Sloveniji povecali Stevilo prebi-valcev
za dvakrat Sele v 120 letih, v ozji Srbiji
v 1 40, na HrvaSkem v 1 75, v Vojvodini pa kar
v %J letih, bi na Kosovu potrebovali za to
samo 25 let. V Bosni in Hercegovini bi imeli
dvakrat vet prebivalcev v 65 letih, v Crni Gori
v 60 in v Makedoniji v 50 letih. Take razlike v
naravnem prirastku prebivalstva povsem
naravnd vplivajo tudi na bistvene razlike v
druzbenem proizvodu na prebivalca.
Ce upostevamo te in druge podobne
podatke,' je jasno, zakaj dve manj razviti
republiki zahtevata, naj bi spremenili ali
razSirili sprejeta merila. Terjata, da je treba
upoStevati STEVILO LJUDI, KI ISCEJO
ZAPOSLITEV, ALI PA VSAJ OCENO PO—
TREBNE RAVNI ZAPOSLENOSTI. Namesto
kazalca vrednosti osnovnih sredstev ponuja-t- a
kazalec neto reprodukcijske sposobnosti
in vztrajata, da bi v prihodnje obveljalo kot
glavno merilo druzbeni proizvod na prebi-valca.
Prav analiza teh podatkov pa jasno
kaze, da бгпо-bel- a tehnika pri izbiri meril za
dolofianje razvitosti ni mozna (Se manj pa
objektivna). V skladu s tern niti druzbeni
proizvod ne more biti izklju6no merilo,
6eprav nekateri manj razviti vztrajajo pri tern.
Bojana Jager, avtorica gornjih analiz, ki
so izSle v "Delu", zakljucuje:
Bodi tako ali drugace, vse tezave...
uskiajevanja bodo ocitno prevalili na tisto,
na podlagi 6esar bodo v prihodnje nekatere
uvrstili med razvite, druge med nerazvite.
Namrefi, tudi ko se bomo naposled dogovo-ril- i
o vseh kazalcih za ugotavljanje razvitosti,
se bo treba odlociti, kje bomo zacrtali mejo.
Sodefi po dosedanjih izkuSnjah, je ta status
zagotovljen le SAP Kosovo, ne pa tudi trem
republikam, ki so doslej sodile med manj
razvite.
Celovska zalozba "Drava" tiska
letoSnji knjizni dar Slovenske pros-vetn- e
zveze, ki obsega Prezihove
clanke, reportaze in novele o Ko-ros- ki
(zbral jih je Drago DruSkovic),
potem Kokotove otroSke pesmi,
brosuro Slovenskega znanstvenega
institute ob 75-letn- ici SFD, in
seveda "KoroSki koledar". V pripravi
so se nova izdaja Sketove "Miklove
Zale" z ilustracijami slovenske aka-dems-ke slikarke Zorke Loiskandl-Weis- s,
Drabosnjakov "Pasijon" in
Moedemdorferjeve koroSke narodne
pripovedke.
V 2alcu se ze drugo leto zaporedoma
priredili slovenski graficm pionirski bienale,
ki mu je predsedoval likovni umetnik France
Mihelic. Na razpis "Sola — moj drugi dom"
je priSlo veliko Stevilo graficnih listov s
slovenskih osnovnih Sol. Med njimi je
strokovna zirija za razstavo izabrala 130
eksponatovs 53 Sol, trideset najboljSih med
njimi so natisnili v katalogu, devetim Solam
pa so podelili enakovredne nagrade.
Cloveka doloia ali bolje:
oznaiuje tisto, kar misli o
sebi.
THOREAU
Premnogi ljudje imajo v
sebi nepremagljiv nagon, da
pomagajo ponizanim . . . Ve-lik- o
pa jih ma snobovski na-gon,
da se ukvarjajo samo z
zmagovalci. Na svetu sta
zmeraj ti dve vrsti ljudi, tako
razlidni druga od druge kot
moSki in zenske.
TREANOR
2ivljenje ni bilo vredno
zivljenja, ce nismo obdrzali
sovraznikov.
DOOLEY
Clovek je voljna iival, bit-j-e,
ki se na vse navadi.
DOSTOJEVSKI
Znati iziaziti, kar drugi lju-dje
le mislijo, je lastnost pe-snik- ov
in modrecev; upati si
izrazitt, kar si drugi komajda
predrznejo mislit, je laitnost
mucenikov in rcformatorjev.
PASCAL
Obcutek vecvrednosti po-nava- di
izgine, ko clovek pre-kora- ci
dvajseto leto.
TURGENJEV
I 1Ш11111У ' Јш- - 'ITl'lwisR
' MiSiwLese {ШШШШШШШШШШ.
1 1 1 1 и II i 'I ii
ц и II ) II
" ТТм7 Т " " Д II
i
,--
тгп [жташсвШШШћа ¥£уШШшШхИв уРт
шШш1ШшШШшШ&5 ' -- ШШта2ззг=ц=-д
IZCASNIKA"2000"
NajnovejSa dvojna Casni-k- a
za miSljenje, umetnost, kulturna
in religiozna vpraSanja prinaSa poleg
ostalega gradiva tudi Viktorja Bla-zlc- a
prispevek z naslovom "Slo-ven56i- na
med nami in ' Se kje
drugje", kjer govori avtor o lastni,
notranji kriti slovenskega naroda
ki "da se izraza z globokim, duha
razjedajo6im dvomom v smiselnost
in poslanstvo naSega posebnega
obstoja oziroma пабе posebne za-ves- ti,
s katero se Cutimo "svoji" in s
katero cutimo kot svojo tudi vso
tiziCno podlago za tak na§ obstoj...
najvidnejSe znamenje takega (dep-resivneg- a)
stanja pa je nenavadno
тобпо, opazno izrazeni ohlapni
odnos do lastnega odnos, ki
se kaze v negotovi rabi ali celo
opuScanju slovenskega jezika kot
izvimega izrazila".
PAVLE ZIDAR V DUNAJSKEM
"MAGAZINU"
Dunajski mese6nik "Das Maga-zin- "
objavlja v oktobrski Stevilki
prozo znanega slovenskega pisatelja
Pavla Zidarja "Glasba Gustava Mah-lerja- ".
Prevod v nemSCino je opravil
Janko Ferk, ki je dodal tudi kratko
opombo, v kateri piSe, da je Zidar
zadnjic izSel v nemS6ini pred Sest-najsti- mi leti. Ferk primerja Zidarjevo
pisanje z najboljSim, kar Slovenci
sploh imamo.
Predsednik koroSke svobodnjaSke stranke
Joerg Haider je napovedal nov zakon na
podrodju manjSinskega Skolstva, ki bi naj
"zaSditil" nemSke otroke in nems~ke uditelje
na dvojezidnem ozemlju julne Koro§ke.
Ustanovil bi nekaj tako zbirnih
Sol za Slovence, kjer bi otroci koroSkih
Slovencev lahko po mill volji govorili v
materinS6ini in ne bi "ogroiali" svojih
nemSkih soSolcev in uditeljev... Haider ima
33 let in je iz Zgornje A vs trije, sicer pa je
podaljSana roka koroSkega Heimatdiensta v
dezelni vladi. Pri propagiranju njegove
"koroSke poti" mu pomagajo nemSko-naci-onalistid- ne
sile na KoroSkem. — (Po "Delu")
Knjiievnik Branko Hofman je s svojim
romanom "Noc do jutra" dosegel odmev
oziroma uspeh, kakrSnega dotivi le redek
slovenski avtor, piSe "Delo". Njegovo knjigo
so pred dasom prevedli v srbo-hrvaS6in- o,
pravkar pa jo je izdala tudi muenchenska
zalozba Schneekluth Naklada: 5000 izvodov.
Prevajalca sta znana slovenista v nemSkem
pros torn Sabine Reese in Peter Scherber.
Hofmanov roman bo izSel konec leta tudi na
Poljskem v VarSavi - v nakladi 20.000
izvodov. Delo pripoveduje o iivljenju v dasu
informbirojevske resolucije.
November 16, 1983. NASE NOVINE --13
аг¥тш§Ш
Stevilka
jezika,
imenovanih
Carl Sagan o
grozotah jedrske
vojne
Zemljo bl nasko6ili mraz, tema in
lakota — tako pravijo znanstveniki,
ki so se dve leti ukvarjali z
morebitnimi posledicami jedrske
vojne, in med njimi je tudi najvid-nej- Si
ameriSki astrofizik Carl Sagan.
Po njegovem bi bilo итбепје 6lo-veS- ke
vrste resniCna mozna posle-dica
takSne vojne, zakaj tudi soraz-mern- o
manjSi spopad z jedrskim
orozjem bi utegnil povzrociti velike
klimatske spremembe, te bi pa
unifiile vso letino in ogrozile 2ivlje-nj- e
milijonov ljudi.
Saga sklepa, da bi vefiji jedrski
spopad ubil 1.1 milijardo ljudi in
кгШбпо poSkodoval pribliino enako
Stevilo drugih. Jedrske ekspozije bi
pognale v atmosfero ogromne ob-la- ke
prahu in na ta na6in zaprle pot
ve6jemu delu sonfinih zarkov, to bi
pa znizalo temperaturo dalec pod
zmrzovalno to6ko. Sagan govori v tej
zvezi o "jedrski zimi" in pristavlja,
da bi le-t- a ugonobila pridelek na
polju in zivino.
To pa Se ni vse, nadaljuje znani
poznavalecvesolja. Jedrskavojna bi
poSkodovala naS ozonski plaSc, to
bi pa spet oprlo pot nevarnim
ultratioletnim zarkom, brz ko bi se
polegel prah; zrak bi se napolnil s
strupenimi plini gorefiih sintetifinih
snovi, to bi pa pomenilo dolgotrajno
nevarnost гагбепја, ko bi se radio
aktivni prah sesedal na zemeljski
povrSini.
Saganova pricakovanja so osno-van- a
na jedrski vojni, ki bi uporabila
"samo" 5000 megaton eksploziva,
torej nekakSno tretjino ameriSke in
sovjetske zaloge...
Saganov znanstveni kolega, prof.
Paul Ehrlich z univerze Stanford
poudarja, da imamo dober razlog za
to, da nas je strah... Kdor bi ostal
ziv, pravi ta znanstvenik, bi umrl od
lakote v mrzlem, temnem in 6adas-te- m
svetu. Prah in klimatske spre-membe
bi se патгеб sfcasoma
razSirile po vsej zemlji (in ne samo v
severni hemisferi). Tudi Ehrlich je
mnenja, da nikakor ni izklju6eno, da
bi to pomenilo izginutje homo
sapiensa.
Sagan, Enrlich in Se mnogi drugi
znanstveniki svetovnega slovesa so
zdaj prepri6ani, da bi bile posledice
iedrske vojne hujSe od vseh naSih
vfierjaSnjih predstav.
(Podatki: Associated Press)
s