Nase Novine, March 23, 1983

              f V i л ,Јчт, i л 4 !. l- - !, ' Л J.
' 4 V ~4 Л
January 26, 1983LNASE NOVINE --13
S i w
И-ЖЗхЈМЕШКЖЖД-
и' авашизаавшшујдшшјјтј етчточвЈгттечда EGgsfas вНК?иН'.Ј
(PRIKUPIO I SREDIO IVAN DOLENC)
ra E3 y
Pozivgeneralnega
sekretarja OZN
NEW YORK - V kanadskem (in
ameriSkem) mnozifinem tisku prav
malo beremo o mnogovrstni dejav-nos- ti
Organ izacije zdruzenih naro-do- v,
to pa predvsem zato, ker sta
vodilni svetovni velesili v tej organi-zaci- ji
delezni ve6 kritike kot hvale,
enake po velja tudi za njuna ozka
blokovska gledanja in dejanja... Na
ta na6in je Sla mimo nas tudi
novoletna poslanica generalnega
sekretarja Pereza de Cuellarja, ki je
te dni pozval vse drzave na svetu,
naj spoStujejo obveznosti, ki jim
jih nalaga ustanovna listina OZN, in
obnovijo prizadevanja, da bo postala
ta svetovna organizacija ucinkovit
instrument za ohranjenje miru in
vamosti v svetu.
Cuellar je v svoji poslanici pove-da-l,
da mnogi spori iz miaulih let
prav nikomur niso prinesli trajnih
vrednot, temve6 so samo Se bolj
poglobili 6loveSko bedo in trpljenje.
Po njegovem mnenju to dokazuje,
da je nujno treba uveljaviti vse
moznosti, ki jih ima OZN ter razviti
novo tehniko sodelovanja in pogaja-nj-a,
da se bo svet izognil nasilnim
konfrontacijam. V tej zvezi je gene-ral
n'i sekretar predlagal:
Prvi6, ce se glavni nosilci sporov
naSega 6asa побејо med seboj
sporazumevati ali ргериббајо iska-nj-e
reSitev drugim, tedaj se morajo
zavedati, da bodo morali konec
koncevsami sprejeti kritifine odloCi-tv- e,
ki bodo reSile njihove probleme.
DrugiC, бе ostane OZN ob strani
ali je upoStevana-sterilno- , le Se kot
forum ve6 za razglaSanje staliSc o
nekem sporu ali sporih, je treba
poiskati moznost, da se svetovna
organizacija osredotoci" na svoj
prvotni cilj — da postane instrument
za nadzorovanje sporov, njihovo
reSevanje in razorozitev.
Tretjid, бе se pojavijo teznje po
zapiranju in izolaciji, ki slej ko prej
pripeljejo do katastrofe, mora OZN
nemudona zahtevati 6loveSko in
globalno vodstvo, ki je navdihnilo
drzavnike po zadnji v'eliki vojni in jim
pomagalo ustvariti predstavo o tak-S- ni svetovni skupnosti, ki bo preda-n-a
miru in pravici.
CetrtiS, ko svet'zaradi recesije,
padca cen surovin, tezav v razvoju,
mnozicne prezadolzenosti in obnav-Ijanj- a
protekcionizma zabrede v
brezupen polozaj, mora OZN pred-laga- ti
odlo6en preobrat v medna-rodni- h
gospodarskih odnosih na
podlagi sodelovanja, ter tako pris-peva- ti
h gospodarskemu razvoju,
ozdravitvi in reorganizaciji svetov-neg- a
gospodarstva.
V poslanici de Cuellarja je prav
tako гебепо, da je poglavitna zami-s- el
Zdruzenih narodov danes bolj
zdrava kot kadarkoli poprej, in Se to,
da bi bil svet brez dosezkov OZN da
nes mnogo nevarnejSi za zivljenje.
Sprejeti moramo dejansko vlogo,
ki jo igrajo Zdruzeni narodi v svetu
suverenih drzav, beremo tarn dalje,
te drzave pa se morajo паибШ ziveti
skupaj, ker jih drugaCe бака a
narhija ali celo итбепје.
(PoTanjugu)
ч Т? V. ..v : ill-- i_ " L!
A Piece Of Л President's Past
CHICAGO — Retiring National President Peter Elish is presented with
a ga vel he broke at a National Board meeting in 1980 by National Presiden-t-
elect Edward R. Hribar and National Treasurer Wilma Scordato.
Agnes Elish is seated, at left. The Elishes were honored at a testimonial
banquet Dec. 14 by Chicago area membew and friends.
("PROSVETA")
ШШ i ®
Do 22. decembra so trajali v
Cankarjevem domu v Ljubljani
"Dnevni avstrijske kulture", pri kate-ri- h
je sodeloval tudi Avstrijski
kultumi institut v Zagrebu. Iz svojih
del so brali koroSki pisatelji Milka
Hartman, Maja Haderlap, Florjan
Lipus, Janko Ferk, Gustav Janus in
Janko Messner. Pred literarnim
vederom je bila odprta raztsva knjig
slovenskih koroSkih avtorjev — iz
zalozb Mohorjeve druzbe, Sloven-skeg- a
informacijskega centra in
Drave. Ob tej priloznosti je sprego-vor- il
tudi avstrijski generalni konzul
v Ljubljani, Weiss, in se poklonil
slovenskim kulturnim ustvarjalcem v
Avstriji tudi s sledefiimi laskavimi
besedami:
"Kulturni polozaj koroSkega Slo-ven- ca dolocata dve med seboj
povezani dejstvi: koroSki Slovenec
zivi po eni strani v nekakSni kulturni
diapori ter obenem v dveh jezikovnih
svetovih. Oboje je izziv, vefikrat pa
tudi moznost. Tukaj razstavljene
knjige in tukaj navzoci koroSki
slovenski avtorji zivo рпбајо o tern,
da niso vsi koroSki Slovenci mutasti
in da presenetljivo veliko Stevilo
pripadnikov naSe slovenske narodne
skupnosti na KoroSkem sprejme ta
izziv in mu ustreza s svojim ustvar-jalni- m
delovanjem. Le tezko nave-de- m kakSno nemSkogovore6e
avstrijsko Zvezno gumnazijo, v kate-- ri
se je ибИо toliko literamih
.ustvarjalcev, kot naZvezni gimnaziji
v za Slovence v Celovcu, in v
prej§nih letih na gimnaziji na PleSiv-c- u, takrat prakti6no edinem izobra-zevalne-m
zavodu za koroSke Sloven-ce.
To je раб dokaz za to, kako
globoko je zasidrana kulturne zivlje-njsk- a
volja v pripadnikih slovenske
narodne skupnost! na KoroSkem..."
Po daljSem presledku — po
poldrugem letu — sta slovenski
osrednji organizaciji spet dobili
povabilo na razgovor s predstavniki
koroSkih dezelnozborskih strank. Do
sestanka je priSlo 9. decembra.
Resultat je bil skorajda ze оШбајет:
ш Ш © © ®
veliko гагобагапје slovenskih zas-topnik- ov.
Predsednik Zveze sloven-skih
organizacij dipl. inz. Feliks
Wieser je po sre6anju izjavil: "Pred-vsem
od slovenske narodne skup-nosti
same bo v prihodnjih letih
odvisno, ali bo znala zagotoviti svoj
obstoj, kajti od treh dezelnozborkih
strank si nimamo тб pri6akovati..."
Polom razgovora je Se najboljSe
strnil predsednik Narodnega sveta
'koroSkih Slovencev dr. Matevz Grilc
ki je izjavil za avstrijsko televizijo, da
bi bilo ne zblizanja v na6elnih
vpraSanjih niti pripravljenosti za
koncesije v konkretnih vpraSanjih.
Tristrankarski pakt koroSkih strank
v Se vedno sili Slovence v"sosvete", ki
so se ze zdavnaj izkazali kot jalovi.
Razgovori se bodo vseeno nadalje-val- i.
NOVO VODSTVO MOHORJEVE
DRU2BE
RepubliSki komiteza informiranje
v Ljubljani рогоба, da so 6lani
novega odbora Mohorjeve druzbe
slede6i kulturni in javni delavci:
novoizvoljeni predsednik je p. Hie-roni- m
2vegli6, podpredsednika sta
dr. Zmaga Kumrova in MiloS Rybar,
tajnik pa je Marjan Smolik.
KNJIGE SPODOBAMIIZ
KMECKEGA2IVLJENJA
Zalozba Ктебкј glas bo v literar-ne-m
delu knjiznega programa letos
izdala sedem novih knjig, to pa
poleg svojih strokovnih zbirk "Knjiz-nic- e
moj mali svet" in "Knjiznice za
pospeSevanje kmetijstva". V "Ктеб-k- i
knjizni zbirki" so predvidena dela,
ki ve6inoma prek protoganistov iz
kmedkega zivlja in preprostih zgodb
slikajo posamezne odtenke ктебке-g- a
slovenskega ктебкеда sveta in
ljudske tradicije. Kot avtorji teh
novih sedmih knjig so imenovani:
Karel LeskoSek Leskovec, Boris
Rezek, Joze Peternelj, IvankaCadez,
Tone Glavan,Vera in Drago KoSmrlj,
Rado RadeS6ek.
И1 uh tm hsi Kffii и if i љј
S iilzE3
"Drangen Jernej"se imenuje Svedska izdaja
Cankarjevega svetovno znanega dela "Hla-pe- c
Jernej in njegova pravica". Prevod sta
pripravila Boris Jericijo, slovenski izseljenec
iz Trsta, in njegov 5vedski kolega Lars Fyhr,
knjigo pa je zaloiila Svedska zalo2ba
Anthropos. Jericijo, ki je na Svedskem 5e od
Ieta1955, pripravlja zdaj prevod Cankarjevih
"Podob iz sanj" in бе nekaterih drugih del iz
jugoslovanske knjizevnosti o vseh teh
razveseljivih kultumih vesteh iz omenjene
skandinavske drzave pa рогоба v Ljubljan-ski- h
"Knjiievnih listih" Jasna Kuhar Carlen.
O domovini in domovinski ljubezni naSega
izseljenega 6oveka so napisani na obeh
straneh oceana ze prav lepi leposlovni listi
— v Ameriki so o tej temi temeljito
razpravljali tudi pesnik Ivan Zorman, pisatelj
Ivan Jontez in publicist Etbin Kristan. 5e
vedno pa je тодобе геб!, da so s tega
podrodja naprepricljivejSe in najpretresljivej-§- e
tiste zgodbe, ki jih pi§e iivljenje samo.
Spomnimo se 85-letne- ga makedonskega
emigranta Trajka Popovica, ki se je pred
nekaj tedni vrnil v svojo rojstno domovino, v
svoj Bitolj, v Jugoslavijo. Dvainpetdeset let
je zivel in delal v Kanadi in nikoli ni spravll
skupaj dovoljno denarja, da bi poslal po
svojo 2eno in po svojega sina, ki je bil ob
njegovem odhodu star komaj osem let,
danes pa jih ima ze Sesteset. Delal je na
zeleznici kot tezak in po restavracijah — Hot
pomivalec posode. Na svoje stare dni se je
znaSel v mestnem domu za ostarele v
Torontu.
Zgodba iz dnevnega tiska je potem pred
zakljuCkom starega leta dodala бе tole:
Trajko je imel tukaj pla6an grob, mrtvaSko
krsto in to zemljiSSe in te zbite deske je
prodal, da si pla6a pot v domovino!. Ni hotel
umreti v svetu, vleklo ga je nazaj v kraje, iz
katerih je bil priSel — Se enkrat je hotel
videti svoje najblizje. Po vseh teh dolgih
letih pa mu je ostal samo Se sin, saj mu je
Zena umrla pred tremi leti.
Lepo je bilo prebrati v "Staru" tudi to, da
je jugoslovansko podjetje Yugotours pravo-fiasn- o
zvedelo za izjemno zamenjavo groba
in krste za iivljenje v domovini in podarilo
izseljencu brezpla6no letalsko vozovnico za
Jatovo letalo. Kje je literat, ki bi znal
napisatiganljivejSosporodiloo izseljencu in
njegovi domovini?
Carl Sagan, najvidnejSi ameriSki astrofizik
in najboljSi tolmafc znanega in neznanega
vesolja, je v svoji novoletni poslanici z
nasloyom "Bodimo previdni, Zemlja je edini
dom, ki ga imamo" opozoril dloveStvo na to,
da "ni pomembnejSega vpraSanja, kot je
preprecitev nuklearne vojne". V svojem
besedilu je strnil znanstvene izsledke iz
zadnjih desetletij in pribil, da je naSe
zivljenje na zemlji prava izjema v naSem
soncnem sistemu in da smo prav zato dolini
boriti se za ta svoj izjemni polozaj. Po
zgledu in v tonu Jonathana Schella in J.K.
Galbraitha, znanega svetovalca amerifckih
predsednikov in avtorja zelo razSirjene
knjige "Doba negotovosti", glasno ponavlja:
"Ni nujnejSe stvari in tudi ne promernejSe-g- a
poslanstva za nas, kot je delo za
odstranitev nevarnosti nuklearne vojne.
Nobena socialna koncencija, noben politi6ni
sistem, nobena ekonomska hipoteza, in tudi
nobena verska dogma ne more biti valnejSa
od tega naSega podetja".
V zaklju6ku svoje poslanice poziva Carl
Sagan Zdruzene drzave Amerike, da naj kot
drzava, ki je prva izgotovila atomsko bombo
in jo prva uporabila v vojni, tudi prva nekaj
stori za zmanjSanje nuklearnega oborozeva-nja- .
Razorozitev, pravi dalje, bi bila v
interesu ZDA, ki o6ividno ne zmorejo veC
humanitarnih socialnih programov (ob isto-6asne- m
velikanskem vojaSkem ргогабипи),
enako pa velja tudi za Sovjetsko zvezo, ki se
prav tako (in iz istega razloga) spogleduje s
hudimi ekonomskimi teZavami.