Nase Novine, February 20, 1986

              =T -- tl
-- OT - t"+ ~ " ; "if-- " f " "r" РГ jr j—--
, - il tt 7 ji~ "sr'" 1 "# , It "V"'— t- - % %, , ' °t ' [5J it
te
eliko priznanje afriski kulturi
Prva Nobelova nagrada za Jmjizevnost afriskemu pisatelju, nigerijskemu pripovedniku, pesniku,
dramatiku, esejistu in socialnemu kritiku Woleju Soyinki je v Afriki in po svetu dobila velik odmev
OD naSega dopisnika
NAIROBI ' - V Afriki je podelitev letosnje nagrade za
knjizevnost povzrodla velik odmev, kar je povsem razumljivo, saj
je to nagrado prvic v 85 letih podeljevanja dobil afriski pisec,
rJcerijAi pesnik, dramatik, pisatelj in soarfni kritik dvainpetdeset- -
' iemi troie soyinka. V wtgcnji so poaemev iNooeiove nagrade za
literature njihovemn pisateljo omacili kot veliko priznanje nigerij- -
.
ski in afriski kulturi nasploh. Po dnigi strani je tajnik svedske
akademije, ki podeljuje Nobelove nagrade, Stupe Allen dejal, da
{ letosnja nagrada nigerijskemu piscti nikakor ni koncesija dezelam v
I razvoju, temvec priznanje za avtorjevo literarao kvaliteto.
' Wole Soyinka se je rodil leta
1934 v mestu Abeokuta v nige-rijs- ki
jugozahodni zvezni diiavi
Ogun, kjer zivi eno najvecjih ni-gerijs- kih
ljudstev Yorubi (pri-blizn- o
petina nigerijskega stomi-lijonske- ga
prebivalstva, Stevil-nej- Si
so samo se Hausi, nato pa
sledijo Iboji, Fulani in druga
ljudstva). Nigerija je v afriSkem
in Sirsem prostoru ze dolgo casa
znana po odlicnih pesnikih, pisa--
teljih, dramatikih, in to je trcba
v teh umetniSkih zvrsteh postavi-t- i
na prvo mesto na celini, ce-pr- av
so v literarnem svetu znani
tudi pisci iz drugih driav (na pri-mer
kenijski pisatelj, pesnik in
druzbeni kritik Ngugu Wa Thi-ong- o,
ugandski pesnik Okot.
P'Bitek, Ferdinand Oyono iz
Kameruna, juznoafriSki pisec
Ezekiel Mphahlele, Alex la Gu-m- a
prav tako iz Juzne Afrike,
Henry Lopes iz Konga). Nigerij-sk- a literarna ustvarjalnost je ta-ko
bogata, da se bo morda nasel
kdo, ki bi mogel oporekati, ceJ
zakaj je vcasih tudi kontraverzno
Nobelovo nagrado za knjiiev-no- st
dobil ravno Soyinka. Po teh
mnenjih bi jo morebiti ravno ta-ko
upraviceno podelili nigerij-skemu
piscu Chinuu Achebeju
ali Eyprianu Ekwensiju, Daniel u
Olorunfemiju Fagunwu ali Ga-brie- lu
Okaru, pri cemer smo na-Ste- li
samo najbolj uveljavljene
(doma in v tujini) nigerijske
ustvarjalce. V Afriki je slisati
Cudna
podobnost
Po zlovesiem memonwdu-m- u
skupinc srbskih akademi-ko- v
je oditno treba vse, kar
prihaja iz te hiSe znunosti in
umetnosti. opazovaii skozi
poscbna ocala. TakSno rav-nanj- c, meni' Politika ekspres
v svojem komcnturju, so vsi-- "
ljudje iz akademije same.
Avtorjem licne knjizice. ki so
jo priloznostno, ob stoletnici
SANU. izdali v tej hisi, se
namred ocitno nizdelo po-memb-no.
da bi pri naSteva-nj- u
najuglednejSih imen, ki
so prispevala k velidini, po-men- u
in ugledu ustanovc,
vsaj omemli imeni dveh aka-dcmiko- v, kot sta Vosip Broz
Tito, ki je edini dastni clan
SANU, in Edvard Kardelj.
ki je celo redni dlan SANU
od leta 1959. Omenili pa so.
ob sedanjih iivedih akadcmi-kih- ,
se vse drugc zasluzne in
ljudi ter osebnosti iz zgodovi-ne- ,
med njimi tudi kneze Mi-lo§- a,
Mihajia in Milana
Obrcnovi6a . . .
Zdaj seje mogoie ze vpra-Sat- i,
mar ne pomeni knjizica
Pred stoletnico, pravza-pra- v
nekakSno nadaljevanje
memoranduma, ali pa obrat-n- o, ie upoStevamo dasovni
zamik, kdaj je kaj priSlo v
javnost. Komentatorka Ek-spre- sa pribija: neomenjanje
Tita in Kardelja v osnovnih
podatkih o stoletnici akade-mije
je nedopustno, detudi
ne bi bilo memoranduma,
Ncnazadnje pa je treba
omcniti vsaj Se odnos srbskc-g- a naroda do svoje akademi-je
(upravideno je vcrjeti, da
je slejkoprej se narodna), ki
je za proslavo stoletnice tega
ponosa in vcljave iz svojega
nepreglobokcga zepa name-ni- l
38 starih milijard din, s
tern denarjcm so tiskali tudi
knjiiico. Voljo in mnenjc te-ga
naroda pa je treba spoSto-vati- .
(I. V.)
иииииии
WOLE SOYINKA - letoSnji
Nobelov nagrajenec za knjiiev-nos- t
mnenja, da si je Soyinka prisluzil
Nobelovo nagrado morebiti (ali
vsaj deloma) tudi zato, ker je
tako гекоб vsa dela napisal v an-gleSc- mi
in je precej casa tudi zi-v- el
v Angliji, v Londonu, kjer je
napisal vrsto radijskih iger za tu-- ji
program druibe BBC.
Gotovo pa v afriSkem kultur-ne- m
prostoru prevladuje mne-nj- e,
da si Wole Soyinka zasluzi
visoko literarno priznanje, ki bo
bolj odprlo vrata afriSki Hteratu-r- i
v svet, saj je bila po tukajsnjih
ocenah doslej prevec potisnjena
na obrobje, medtem ko so (in
prejkone se) pri pobiranju knji-zevn- ih
nagrad in podeljevanju
vsakovrstnih priznanj prevlado-val- i
avtorji iz Evrope in Ameri-k- e.
Wole Soyinka se je poskusal
v razliinih literarnih zvrsteh, po-Ie- g
tega pa velja tudi za prodor-neg- a
in ostrega druzbenega kriti-k- a,
ki je v domovini ozigosal
predvsem zelo razSirjene pojave
korupcije, zlorabe politiine in
vojaSke oblasti in manipulacij z
nigerijskim prebivalstvom, poli-tidn- o,
versko, kulturno ali бе
drugate obarvanim. Soyinka je
zaradi javne kritike nigerijskega'
reiima dve leti prebil v jeci, in
sicer ravno med diiavljansko
vojno (ali vojno v Biafri) v letih
od 1967-7- 0. Po mnenju nekate-ri- h
literarnih kritikov je Soyinka
ravno takrat napisal nekatera
najboljsa dela, med katerimi
omenjajo roman Mrtev Clovek
(A Man died), drugo prozno de-l- o
ZaporniSki zapiski (Prison
Notes) in pesniSko zbirko Prhu-tanj- e
v grobnici (A Shuttle in
the Crypt).
Spet drugi kritiki.pravijo, da
je Wole Soyinka najboljsa dela
ustvaril v dramatiki, njegov stil
pa primerjajo z Joyceovim, pri
demer visoko ocenjujejo pred-vsem
Soyinkove bogate besedne
igre, izrazit smisel za detajle, Ce-m- ur
je v umetniSkem izrazu do-d- al
tragicno vizijo domovine in
se v izredno bogatem umetni-бке- т
izraianju povsem pribliial
skrajnim mejam jezika. Med naj-boljJi- mi
Soyinkovimi deli poleg
Urganizacija zdruienih na-rod- ov ni bila ustanovljena
zato, da bi spravila dloveStvo
v nebesa, ampak da bi ga re-s7- a
pekla.
DAG HAMMARSKJOLD
ze omenjenih navajajo tri pesni-5k- e
zbirke: Idanre in druge pe-s- mi
(Idanre and other Poemo,
London 1967), Pesmi iz zapora
(Poems from Prison, London
1972) in Ogun Abibinman (Lon-don
1976).
© Izmed del letosnjega Nobelo-veg- a
nagrajenca za knjizevnost v
slovenskem jeziku naj spomni-m- o
na radijski igri Pripornik in
Okrvavljeno listje, na roman
Tohnaa, poezijo v zbirki Afri-k- a, mati moja in na prozo Sonce
se ponuja za urednika v knjigi
Afrika pripoveduje.
V dolgi vrsti dramskih del po-stavlj- ajo
v ospredje naslednja
dela: Pies gozdov (A Dance of
the Forests, London-Ibada- n
1963), Lev in dragulj (The Lion
and the Jewel, London — Iba-da- n
1963), Prebivalci mocvirja
(The Swamp Dwellers, Ibadan
1963), Mocna rasa (Strong Bre-ed,
Ibadan 1963), Cesta (The
Road, London 1965), Norci in
specialisti (Madmen and Speci-alists,
Ibadan 1970), Smrt in kra-Ije- v
konjar (Death and the
?&&&£&£&$£&££
Ostal ieleza
King's Horseman, New York
1975). Med romani postavljajo
na prvo mesto delo Razlagalci
(The 1п1ефге1еге, London 1965)'
in Anomyjevo obdobje (The Se-ason
of Anomy, London 1973).
Soyinka je znan' tudi kot izvr-ste- n
polemik in esejist, ki se zav-zem- a
predvsem za dosledno de-mitologiza-cijo
afriSkih kultur, za
kolikor mogoiSe realno vrednote-nj- e
bogate afriSke kulturne de-disCi- ne,
zlasti pa v tern kontek-st- u
zavraca nekriticno sprejema-nj- e
in povelievanje zahodnoe-vropski- h
kulturnih vplivov. Wo-le
Soyinka je objavil knjigo ese-je- v,
v katerih ргоибије dogajanja
v sodobni afriJki literaturi, poleg
tega pa v tern delu poskuSa ra-zloz- iti
razumevanje (doumeva-nje- )
afri§kega sveta (naslov knji-g- e
je Mit, knjizevnost in afriski
svet; Myth, Literature and the
African World, Cambridge
1976). Ne nazadnje velja omeniti
dva Soyinkova pomembna eseja:
Pred pomrafiitvijo (Before the
Blackout, 1971) in pred razprSi-tvij- o
(Before the Blowout,
1978).
AVGUST PUDGAR
Ne veliki ne mocni,
pa vendar ustvarjalni
Zastave devetih evropskih nevtralnih in neuvrldenih drzav,
ki plapolajo v brionskem pristaniSiu, so v tej jesenski rahlo
dezevni drugi polovici tedna vnovidno potrdilo politi6ne volje
drzav, nevezanih na vojaSka politidna bloka, da slej ko prej
odigravajo svojo samostojno vlogo na evropskem prizoriSdu.
Povod za to je bliinji dunajski sestanek v seriji shodov na
podlagi izrodila he kins' ke konference pred 1 1 leti.
Nedavna konferenca v Stockholmu o krepitvi zaupanja in
varnosti v Evropi — in y marsidem presenetljivi rezultati le-t- e
— je, kot kaie, do kraja utiSala podcenjujode glasove o evrop-skih
nevtralnih in neuvrSdenih driavah, deS saj niso ne velike
ne vojaSko in tudi sicer ne kaj prida modne.
Graditi.mostove zaupanja in razumevanja (in sporazumeva-nja- )
med blokoma, je ena od dveh temeljnih funkcij 9-ilan-ske
skupine driav NN. Ravno te driave, proste blokovskih pomi-sleko-v
in zamer, so v zadnjih letih, zlasti na konferencah v
Madridu in Stockholmu, znale oblikovati kompromisne pred-log- e
in sproiati procese v duhu Helsinkov. Obenem, in to je
druga njihova glavna funkcija, so same oblikovale samostojne
predloge za popuSdanje napetosti.za vedjo varnost.
Razid voditeljev dveh supersil v Reykjaviku na sreio ni zaprl
vratdialogu, nadaljevanju pogovorov, depravjihje v marsidem
obremenil. V takSnih okohscmah zelijo evropski nevtralm m
neuvrSieni Se naprej prispevati svoje, da bi bila vrata varnosti
in zaupanja v Evropi tedalje SirSe odprta. JOiESIRCEU
Nobenega zapiranja v gete
kup
Dr. FELIKS
Zveze slovenskih na pogo-vor- u
s in
zivljenja celjske regije:
Slovenci, ki iivimo v Avstriji, si
da bi svojo
znanje in samozavest ti-s-te
mere, da se bomo lahko opazno in z
v vseh strukturah in
na vseh ravneh
in v Avstriji.
za bi bilo, te bi
dopustila zapreti se v geto
oblike. S tern bi se stasoma utopila v vedini in bi nas ostalo
da bi sploh mogli pravice, ki bi nam jih
morebiti dopustili. Loiitev Sol na nemSke in slovenske bi ie
enega takih korakov. Z leti bi se Stevilo
oddelkov na slovenskih osnovnih Solah, bi usihalo
zanimanje za Solanje na slovenski spet bi Stcvilc'no
zatela hirati slovcnska Zato je moralna pravica in
dolinost — tudi naroda in sploh, da nas v
boju za ohranitev in razvoj podpira in da pri tej
zahtevi tudi vztraja. (I. B.)
po nas bo
in porogljlv nasmeh rodov.
TADEUSZ BOROWSKI
OGLEDALO
4 $1митш0ВВЂ Ш!јС&
WIESER, predsednik
organizacij,
predstavniki politicnega gospo-darskeg- a
pri-zadevam- o,
izpopolnjevali
sposobnost, do
uspehom uveljavljali
politidnega, gospodar-skeg- a
kulturnega zivljenja
Najnevarneje manjSino
kakrSnekoli
premalo, uveljaviti
pomenila zmanjSevalo
poslediino
gimnaziji',
inteligenca.
veiinskega Jugoslavije
dvojezidnosti
nedvoumno
Je res treba neumnost
pregnati tako, da se na njeno
mesto postavi druga?
STAROATENSKA MODROST
№to3m
ICO VOLJEVICA, Vedernji list
Zarko Petan-- .
Na zacetku je bila beseda, na koncu pa beda.
XXX
Pred vojno je bila Jugoslavia v gospodarstvu
predzadnja v Evropi, zdaj pa smo na odlicncm 39.
mestu.
x x x
Praviloma se nesrecne ljubezni koncajo z locit--
vijo, se pravi srecno — srecne pa s poroko, se pravi
nesrecno.
x x x
Hudicje bil prvi zdomec, ki je obogatel.
а.пш.
Slavenci bi radi spremenili Slovenijo v Svico brez svi- -
Kjer
x x x
imajo le enega kandidata. zagotov'O izvolijo
.r.'lega.
xx x
Proletarke vseh dezel. locite se!
x Y
Ko so mi vzeli uro, sem iakoj vedel, koliko je ura.
XXX
Obljubljajo mi paiadiz", a bi bil zadovoljen, cc bi vsaj
znizali cene paradiznikom.
kupni slovenski
ulturni prostor
O politiki skupnega slovenskega kulturnega prostora je
bilo ze veliko razprav tako v Sloveniji kot tudi v zamej-stvu- .
V zadnjem casu so se s politiko skupnega sloven-skega
kulturnega prostora ukvarjali tudi v vodstvenih
forumih Slovenije - od SZDL preko Plenuma kulturnih
delavcev OF do pristojnih organov republiske skupscine
SRS. Na podlagi temeljite razprave je predsedstvo Repu-fblisk- e
konference SZDL Slovenije zdaj sprejelo Usmeri-fv- e
pri izvajanju politike skupnega slovenskega kultur-nega
prostora, „ki so osnova za nadaljnjo krepitev vezi in
ustvarjalnih moci vseji Slovencev, ne glede na to, kje
zivijo in delajo. "
Kerje ta dokument brez dvoma pomemben za najsirso
slovensko javnost, ga bomo v celoti objavili tudi v nasem
listu.
Pojem skupnega slovenskega kulturnega prostora smo v SR
Sloveniji opredeljevali na obsirnih in poglobljenih razpravah: v
organih RK SZDL (Svet za kulturo, Svet za mednarodne
odnose, Komisije za manjsinska in izseljenska vprasanja), v
Republiskem druzbenem svetu za mednarodne odnose in v
Komisiji za mednarodne odnose Skupscine SR Slovenije terv
okviru Plenuma kulturnih delavcev OF.
Nacelo skupnega slovenskega prostora za svojo osnovo jem-lj- e
duhovno in kulturno zdruzenost in sozitje vseh delov in vseh
pripadnikov svojega naroda, ne glede na to, kje zive in delajo,
hkrati s tem pa naklonjeno odprtost do kultur, ki se z njimi sre-cu- je
in prepleta.
Gre torej za bistveno sestavino policentricnega kulturnega
razvoj a, ki naj zagotavlja cimbolj enake moznosti dostopa k
dosezkom slovenske, pa tudi ostalih jugoslovanskih in drugih
kultur vsem prebivalcem SR Slovenije ter pripadnikom sloven-skega
naroda. Tak koncept v nicemer ne krsi nedotakljivosti
meja, podpirajo pa ga vse progresivne sile, saj temelji na uve-ljavit- vi
nacionalnih in drugih cloveskih pravic, opredeljenih v
temeljnih dokumentih OZN in Helsinske listine. Poglavitno
oporo zanj predstavljajo temeljna nacela jugoslovanske poli-tike
neuvrscenosti, ozemeljske nedotakljivosti in nevmesava-nj-a
v notranje zadeve drugih drzav ter opredelitev Ustave
SFRJ, ki dolocata, da mora Jugoslavija skrbeti za dele jugoslo-vanskih
narodov, ki zivijo zunaj maticne domovine. Podobno
opredeljuje obvezno skrb za dele slovenskega naroda, ki zivijo
zunaj SR Slovenije, tudi slovenska ustava. Enako, kot podpi-ram- o
in zahtevamo uveljavljanje tega nacela za slovenski
jnarod, se strinjamo in podpiramo uveljavitev tega tudi za
druge narode, saj v tem vidimo zagotovilo za duhovno pove-zav- o
Evrope in sveta, ki bo prescgla drzavne meje, bloke in
tvorbe, grajene na principu sile in prisile. V tem smislu pojmu-jem- o
tudi vlogo obeli narodnih skupnosti, Madzarov in Italija-no- v - ki sta konstitutivni del kulturnega prostora nase rcpubli-ke- ,
hkrati pa del kulture svojih maticnih narodov v Italiji in na
Madzarskem.
Dosegli smo ze pomembne uspehc. Slovenski kulturni pro-stor
pojmujcrno tudi kot vkljuccvanje in spodbujanjc kultur-nega
zivljenja delavcev iz drugih rcpublik, ki zive in delajo v
SR Sloveniji ter povczovanje s kulturami drugih narodov in
narodnosti in za njihov neoviran pretok v odviru SFRJ. Izvaja-nj- c
naccl skupnega slovenskega kulturnega prostor je postalo
zc stalna in dobro usklajcna aktivnost vclikcga stevila orgnizi-rani- h
nosilcev v nasi druzbi, pri center so bili dosczeni po-memb- ni
uspchi. ( se nadaljuje)