Nase Novine, July 20, 1983

              jf „ . Ч' ' V .
-- , , 'f
June 1,1983, NASE NOVINE --9
Za slovenske bralce
Feliks Wieser
Krepimo politiko samopomoci!
V "KoroSkem koledaru 83", kl smo ga te
dni prejeli iz Celovca, objavil Feliks Wieser,
predsednik Zveze slovenskih organizacij na
KoroSkem, jasen pregled dogodkov med
Slovenci v Avstriji iz zadnjega leta, povrhu
pa je tudi orisal perspektive slovenske
manjSine. Ker nam obCasne objave iz
naSega koroSkega sveta ne morejo dati
polnejSega vpogleda v tamkajSnje razmere,
bo prav, бе tukaj ponudimo Wieserjev clanek
slovenskih bravcem v Severni Ameriki, in
sicer v neskrajSanem ponatisu.
(Izbrall.D.)
Krepimo politiko
samopomodi!
KoroSki Slovenci zivimo kot narodna
skupnost avtohtono na naSem zgodovinsko
poseljenem ozemlju v republici Avstriji. Smo
torej del avstrijske druzbe, ki je mednarodno
odgovorna za celovito izpolnitev clena 7
Avstrijske drzavne pogodbe, s tern pa za
enakopraven polozaj, obstoj in nadaljnji
razvoj Slovencev v Avstriji. Hkrati pa koroSki
Slovenci smo in ostajemo sestavnl del
slovenskega naroda, s katerim nas povezuje
zgodovina, jezik, skupna kultura in drugo.
SRS in SFRJ pa sta polog republike Avstrije
soodgovorni za polozaj slovenske narodne
skupnosti v Avstriji.
Zgoraj navedene ugotovitve so danes
znotraj manjSine tako гекоб nesporne. Za
Zvezo slovenskih organizacij kot eno od
dveh osrednjih organizacij koroSkih Sloven-cev
so ta izhodiS6a dolgorodna platforma in
osnova celotne narodno-politiCn- e dejav-nost- i.
Znotraj avstrijske druzbe se zavzemamo za
sodelovanje z demokratiCnimi silami. To
sedelovanje naj bi bilo 6im bolj obojestran-sko- ,
konkretno in ne sme biti podrejeno
kratkorocnim in dolgoroinim strankarskim
in volilnim interesom ene ali druge avstrijske
stranke. Cilj takega sodelovanja mora biti
nadaljnja demokratizacija avstrijske druzbe
in znotraj le-t- e dosega celovitih narodnost-ni- h
pravic. Torej. Torej, 6im bolj bo
avstnjska druzba demokratizirana, tern vec
pravic bodo imele manjSine in obratno.
Kot sestavni del slovenskega naroda pa
se zavzemamo za dobrososedske odnose,
na avtohtonem naselitvenem ozemlju ћобе-m- o
biti upoStevani kot enakopraven partner
in subjekt. Zavzemamo se za odprto mejo z
vsemi komponentami sodelovanja ljudi na
obeh straneh mejo in za skupni kulturni
prostor, v katerem kulturno delamo in
ustvarjamo.
Zal pa se mora slovenski Clovek Se danes
boritizamaterijalni in nacionalni obstroj, Se
danes so na KoroSkem organizirane sile, ki
ргергебијејо, da bi najSirSi krog pripadnikov
narodne skupnosti lahko brez strahu izpri6e-va- l
svojo narodnostro pripadnost s tern, da
bi otroci obiskovali Solo tudi v maternem
jeziku. Se danes koroSki Slovenci ne
moremo in ne smemo povsod v javnosti, v
uradih in na sodiSSih, uporabljati svojega
jezika. Vladajofii in najbolj vplivni krogi v
politiki, gospodarstvu in kulturi Se .vedno
niso opustili nad sto let starih staliSC, da je
treba Slovence na KoroSkem germanizirati in
asimilirati z najrazlidnejSimi sredstvi in
metodami, od zanikanja obstoja slovenske
isaaaEai
MIU SVDETU - SVDET O NAMA
U spomen Jerneju
Kopitaru
© U SAD tiskan zbornik
radova o istaknutom
slovenskom filologu
Nainovip svezak edicije Papers in Sla-vic
Philology (br. 2) u cijelosti je posvecen
istaknutom slovenskom filologu Jerneju
Kopitaru. Rijec je o referatima procita-m-m
na medunarodnom znanstvenom sku-p- u
u cast Jerneju Kopitaru koji je odrzan
od 14 do 15 --svibnja 1980 na Sveucihstu
Northwestern u SAD Simpozij je odrzan u
povodu 200 godisnjice rodenja Jerneja Ko--
narodne skupnosti do omalovazevanja tega
vpraSanja, od priznavanja le obrodnih pravic
do trdltve, da v nekaterih predelih Slovencev
ni veC, potem ko so jim s silo odvzeli vse
narodnostne pravice.
Ocena f renutnega
polozaj a
Ko ocenjujemo trenutm polozaj slovenske
narodne skupnosti na KoroSkem, nikakor ne
moremo mimo zakona o narodnih skupinah
iz leta 1976 in mimo tristrankarskega pakta,
ki v celoti obvladuje koroSko politiCno
sceno, kadar gre za vpraSanJe pravic
slovenske narodne skupnosti. Tristrankarski
pakt je nedemokratiden, izvenparlamentarm
instrument, ki sluii nacionalistidnim kro-go- m
na KoroSkem.
Povsod tarn, kjer so nam v zadnjih letih
kratili in zozevah naSe pravice, pa naj bo to
prepoved nastopa mladinskih zborov v
velikovSki obfiinski dvorani, sklep o odstra-nit- vi
dvojezi6nih napisov v zitrajski ljudski,
neupoStevanje slovenSCine kot enakoprav-neg- a
uradnega jezika, so se vladajodi krogi
sklicevali na odredbe in vsebino zakona o
narodnih skupinah, tistega zakona, ki je po
besedah koroSkega dezelnega glavarja na
spominski proslavi 40-letni- ce pregnanstva
in upora dne 18. aprila 1982 lahko za vzor
vsem manjSinam v Evropi in celo v svetu.
ViSek nemSkonacionalisti6nih grozenj in
zahtev pa vsekakor pomeni nedavna zahteva
koroSke svobodnjaSke stranke po loCenih
Solah za slovensko in nemSkogovore6o
Soloobvezno mladino ter napad na sloven-SCi- ni
pri liturgifinih obredih.
Zakon o narodnih skupinah je torej
najmanjSki skupni imenovalec treh v deile-ne- m
zboru in parlamentu zastopanih strank.
Ta zakon pomeni poskus revlzlje drzavne
pogodne in daje zakonito mozYiost nadaljnje
asimilacije In denacionalizacije Slovencev.
To pomeni, da zakona o narodnih skupinah
nikoli in nikdar ne bomo priznali kot
izpolnitev 6lena 7 Avstrijske driavne po-godbe,
da v nedemokratidnih sosvetih, ki so
sestavni del tega zakona, ne moremo
sodelovati, da kot demokratidni drlavljani
republike Avstrije odlodno odklanjamo na-cionalisti- dni
tristankarski pakt in da se
bomo odloino postavili po robu vsakomur,
ki bo skuSal zmanjSevati le itak skromno
prisotnosti slovenSdine v Soli, cerkvi in javm
uprvi.
Skoraj vedno, kadar sreCam, znance,
kolegeali prijatelje iz Slovenije in Jugoslavi-je- ,
ki spremljajo polozaj Slovencev v Avstriji,
pade vpraSanje, ali bomo zdaj, ko je ta ali
oni vodilni avstrijski politik izjavil kaj
pozitivnega o manjSini, копбпо dobili svoje
pravice.
Odgovor je enostaven: vsake pozitivne
izjave smo dandanens prav tako veseli, kot
so je bili pred tridesetimi leti. Zal pa Stejejo
samo dejanja in teh je v zadnjih letih bilo vet
slabih kot dobrih. Trenutni notranjpolitl6ni
polozaj v Avstriji je tak, da se vse stranke
pripravljajo na parlamentarne volitve In temu
je podrejeno vse — seveda tudi vpraSanje
pravic narodne skupnosti na KoroSkem.
Torej v tern polozaju ne рг!бакијето
pomebnih pozitivnih sprememb, kve6je-m- u
pove6an pritisk nemSkonacionalnlh kro-go- v.
pitara. a osnovni zadatak bio da iz dana-snj- e perspektive 1 suvremenom znanstve-nom
metodologijom odredi Kopitarevo
mjesto u slavenskoj filologiji Tek je. nai-m- e, posljednjih godina porastao interes za
proucavanje Kopitareva dijela, pa je 1 taj
skup odjek probudenog zammanja za tu
zanimljivu hcnost
Znanstveni skup okupio je vrsne pozna-vaoc- e
Kopitareva djela iz Evrope 1 SAD
Oni su pokusah iz razhcitih aspekata oci-jeni- ti
Kopitareve dosege 1 objasniti brojne
kontroverze u njegovu radu Za revalon-zacij- u Kopitareva djela posebno su zna-caj- ni referati Rade L Lenceka(Kopitarev
udio u razvoju slavenske filologije), Ken-neth- a
E. Naylora (Kopitar kao slavist
oqena) 1 Hanne Orzechowske (Kopita-re- v
utjecaj na suvremene gramatike sla-vensk- ih jezika) Problem koncepcije au-stroslaviz- ma
u Kopitara osvijetlio je u
svom referatu Joze Pogacnik. dok su se
slozenim odnosima Kopitar-Vu- k Karadzic
pozabavih u svojim studijama Benjamin
NemSkonacionalni del volilcev na KoroS-kem
je Se posebej nerazumevajo6 do
Slovencev in vse tri koroSke dezelnozborske
stranke se bodo borile za te glasove.
Pogosto tudi tako, da bodo poudarjale, kaj
vse so uspele prepre6iti v korist Slovencev.
V teh razmerah je edina reSitev krepitev
pohtike samopomodi, ki jo je prav Zveza
slovenskih organizacij v zadnjem obdobju
znala izvajati, tako da se je lotevala
konkretnih akcij nagospodarskem, predSol-ske- m,
kulturnem in drugih podro6jih, ki so
vedno bile namenjene in so koristile ljudem.
Kot ваторотоб ne smatramo kandidatu-r- o
slovenske nacionalne stranke pri dezelno-zborski- h
volitvah. Nikoli se ne bo dalo
uresniCiti, da bi celotno slovensko narodno
skupnost spravili na isti idejnopoliti6ni
imenovalec. To se je zelo jasno pokazalo
tudi pri zadnjih dezelnozborskih volitvah.
Nau6iti se moramo razvijati pobude, ki
presegajo strankasko rpoliti6ne cilje in ki
nagovarjajo oba naroda na KoroSkem.
Glavni namen nase
organizacije
Glavni in edini namen naSe organizacije
je, da se kot nadstrankarska zbirna narodna
organizacija koroSkih Slovencev na vseh
podro6jih zavzema za narodno in socialno
enakopravnost slovenskega ljudstva na Ko-roSkem.
Zveza slovenskih organizacij torej
ni stranka, niti ni monolitna organizacija
enako misle6ih. Kot zbirna organizacija se
moramo prizadavati, da se pri nas lahko
vklju6ujejo vsi narodni zavedni pripadniki
naSe narodne skupnosti in to ne glede na
idejnopoliti6no opredelitev. Vse te sile
moramo povezovati in organizirati v borbi za
б1еп 7, torej za naSe osnovne narodne
pravice.
V ZSO moramo zagotoviti sodelovanje
vseh sil, ne glede na njihovo idejno in
ро1Шбпо pripadnost, ki so se voljne boriti za
to, da bo dobila slovenska manjSina v
Avstriji enakopraven polozaj in enakopravne
moznosti za obstoj in razvoj. Vrata ZSO se
zato odprta socialistom, komunistom, kato-liko- m
pripadnikom strank, strankarsko neve-zani- m
in drugim pod pogojem, da se
sleherni v svojem okolju aktivno bojuje za
pravico manjSine do obstoja in enakopravne-g- a
razvoj a.
Torej mora biti skupni imenovalec vseh v
ZSO vklju6enih organizacij in posameznikov
in pravzaprav celotne slovenske narodne
skupnosti borbaza naSe narodne pravice. V
tej borbi ne smemo nikogar izklju6evati in
nikomur predpisovati, kje se lahko idejnopo-MtiCn- o
udejstvuje in kje ne. Politika izklju6e-vanj- a
bajtarjev, kajzarjev, dekel, hlapcev in
delavskega elementa iz narodnopoliti6nih
vodstev in s tern iz narodne politike nasploh
je v obdobju med prvi in drugo svetovno
vojno povzro6ila naSi narodni skupnosti
katastrofalno Skodo.
Od vsakega zavednega narodnopoliti6ne-g- a
delavca in funkcionarja pa ne samo
рпбакијето, ampak zahtevamo, da izvaja
sklepe naSe organizacije, kar se tide б1епа 7.
Vedno bolj sem prepri6an, da je v naSih
razmerah mozno voditi uspeSno politiko
samo na tej frontovski osnovi.
(Nastavlja se)
Stolz 1 Pavle Ivic Znacenje Kopitareve
Gramatike u odnosu prema prethodm-cim- a
predmet je istrazivanja Joze Topon-sica- .
dok nove poglede na ulogu sloven-sko- g
filologa u pocecima bulgaroloskih is-trazivanja
donosi Henry R Cooper Za od-no- s
Kopitara prema Hrvatima posebno je
znacaina studija Olge Nedeljkovic Novi
pogledi na suradnju izmedu Maksimilija-n- a
Vrhovca l Jerneja Kopitara Niz novih
pojedinosti l cinjenica donose i referati
Milana Fryscaka, Thomasa Butlera, Fran-ca
Jakopina l Sergia Bonazze
Na kraju zbornika donosi se pnjevod
Kopitareva djela Patnotske mastanje
lednog Slavena na engleski jezik (pr M-iriam
J Levy) uz predgovor l biljeske Rade
L Lenceka
Spomenimo jos da su zbornik radovs o
Jerneju Kopitaru uredili Rado Lencek i
Henry R Cooper, a da je lzdavac Sveucili-st- e
u Michiganu (Odjel slavenskih jezika l
knjizevnostil
KRESIMIR nemec
U Springfieldu, Pa. trebalo je deset
posluznika, do§lo ih je vi§e od
hiljadu.
66 m
NEW YORK, Tanjug Meksiko.je
obavijestio Vijece sigurnosti da je
"grupa contadora" na sastanku koji
je upravo odrzan glavnom gradu
Paname, odlucila nastaviti svoje
diplomatske napore pronalazenju
mirnog rjeSenja za sukobe Sred-nj- oj
Americi.
"Grupa contadora" je takoder
odlu6ila na zahtjev Kostarike, da
uputi misiju promatraca na "vrubu"
granicu izmedu Kostarike Nikarag-v- e
radi utvrdivanja 6injeni6nog sta-nj-a
donoSenja preporuka. U "grupi
contadora" nalaze se Kolumbija,
Meksiko, Panama Venezuela.
Meksicki ambasador Porfirio Mu-noz-Le- do
takoder je izvijestio Vijebe
da je "grupa contadora" na sastanku
Panami reafirmirala svoju podrSku
principima samoopredjeljenja, ne-mijeSa- nja
unutraSnje poslove dr-zav- a,
kao obavezu svih zemalja da
ne dopuste da se njihov teritorij
koristi za agresiju protiv drugih
drzava.
Ambasador Munoz-Led- o je saop-6i- o
da 6e zemlje razvoju podnijeti
Vijecu sigurnosti nacrt rezolucije
koji 6e potvrditi odgovornost Vijeca
za odrzavanje medunarodnog mira
sigurnosti zahtijevati od general-no- g
sekretara UN da, koordinaciji
sa "grupom contadora", pospjeSi
postizanje гјебепја problema koji
pogadaju mir Srednjoj Americi.
Na toj sjednici Vije6e je nastavilo
razmatranje zalbe Nikaragve zbog
invazije "kontrarevolucionamih so-mozisti6- kih
snaga koje operiraju iz
Hondurasa koje finacira, obuCava
podiiava sadaSnja ameridka admi-nistracij- a".
Obratite nam se za stolarske usluge —
Ш
' a
a
—
u
u
u
i
i
i
u
u
i
u
i
i
u
u
i i
—
CUSTOM MADE CABINETS
AND
INTERIOR RENOVATION
DUSAN Cugalj
55 Waniska Ave.,
Toronto, Ont. M8Y1R2
Tel: 255 — 2991