Nase Novine, April 27, 1983

              12 - NASE NOVINE, March 2,1983.
Literature mora
biti hrabra
Poslije naSeg oslobodiladkog boja,
poslije pobjede i oslobodenja odeki-va- li
smo u naSoj literaturi sasvim
novu orijentaciju, koja bi kritidno i
samosvjesno razmiSljala o naSem
pros' lorn i sadaSnjem livotu. Umjes-t- o
u torn pravcu, veliki dio literature
oduSevio se za neke zapadne mod-n- e,
savremene, a napola ved prevazi-den- e
artizme, sa kojim nisu pokuSali
unijeti u na§u svijest samo "podgri-jan- e, lazne Hi prenesene" proizvode,
kako je slidne pojave u svoje vrijeme
krstio Franc Levstik, nego i podgri-ja- n
i lalan odnos do iivota, koji se
izraiava u nihilizmu i apsurdizmu,
Sto odito dokazuje kako malo je ta
literatura povezana s istinom naSeg
zivota. Izrazavanje zivotnog обајапја
mozemo shvatiti kod vedine evrop-ski- h
naroda. Nijemci su dozivjeli
strahovit poraz, a prije njega sramo-t- u
Hitlerovog nacizma. NeSto slidno
su dozivjeli i Italijani: faSizam, poraz
i jo§ vlastitu izdaju. Na Francuze je
doletjela sramota poraza i viSijevske
saradnje sa Hitlerom. Njih i Engleze
je sudbina kruto udarila gubitkom
kolonija, koje su do tada bile izvor
njihovog bogatstva, blagostanja i
gospodstva. Takvi udarci koji poga-daj- u driave i velike kolektive ne
ispoljavaju se odjednom na psihu
naroda. Pripremaju se srazmjerno
dugo u unutraSnjosti naroda, zbog
dega ne mogu ostati bez emotivnih
naslaga u srcima i podsvijesti poje-dinac- a, posebno u srcima najosjet-Ijiviji- h
medu njima, koji iz raspolo-zenj- a
i iivih odnosa stvaraju umjet-nidk- a
djela u kojim se odraiavaju
njihovi emotivni odgovori na teSku
sudbinu njihovih kolektiva.
Mi smo u drugadijem polozaju.
Istina je da smo izgubifi jednu
desetinu naSeg stanovniStva, all na
svojoj savjesti nemamo nidega sra-motno- g.
Cak nasuprot — izborili
smo slobodu i to stvarnu slobodu, a
svjesno smo se zaputili naprednom
socijalistidkom svijetu, kojem mime
savjesti i s ponosom slulimo i u
kojem, uprkos svojoj malobrojnosti
neSto znadimo kao borci za ostvari-vanj- e
samoupravnog socijalizma.
ZaSto bi tada bili maloduSni? Za§to
bi propovjedali nihilizam i apsurd-no- st
zivota? ZaSto bi sa pomenutim
nesretnim narodima dekali Godoa? I
zaSto bi uzgajali medu nama razlidi-t- e
antiumjetni6ke pravce i artizme, . koji su u suStini samo sljedica
tmurnog raspolozenja velikih zapad-ni- h
kultura i naroda? Te 6injenice
ve6ina ispobjednika podgrijanih i
lainih osjedaja vjerovatno nije ni
svjesna, nego se njima slijepo
predaju u naivnoj dobroj vjeri da
когабаји putem nasljednika velikih
kultura. U suprotnosti sa svim tim
pravcima neka bude naSa umjetnost
istinito jasna, hrabra u svakom
pogledu, hrabra moralno, kako je
moralno hrabro Njegovo nasljede.
Samo takva bide vjeran odraz na§e
revolucionarne istine i naSeg vreme-n-a
u kojem se dovjedanstvo, a s njim
naravno i mi borimo za novu javnost
i za stvarno ljudsko uredenje iivota
na naSem planetu.
Takvoj literaturi je bila, Jeste i bide
posvedena moja misao i moja
pripadnost.
JosipVidmar
"Stvaranje"
Za sbvenske bralce
NAJNOVEJSE
Po dadatkih zveznega urada za statistiko
je bilo iani v Jugoslaviji zaposlenih
6,107.000 delavcev, od tega 5,981.000 v
druzbenem sektorju. Vprimerjavi z letom
poprej je bilo zaposlenih za 2.4 odstotka
vet, deprav je proizvodnja nazadovala.
Zaposlenost zensk je bila malo vedja (3.4.
odstotka), vseh zaposlenih zensk pa je bilo
2,227.000. Pripravnikov je bilo v primerjabi z
letom 1981 sptejetih karza30.3 odstotka ved
(68.200). Delo je iskalo 681 .000 ljudi oziroma
za 6.3 odstotka ved.
V gospodarskih panogah je bilo Iani
zaposlenih 4,956.000 delavcev, od tega
najved v industriji in rudarstvu (ved kot dva
milijona), v gradbeniStvu (613.000) in trgovi-n- i
(607.000). Od 1,025.000 zaposlenih v
negospodarskih dejavnostih jih je delala
vecina (416.000) v kulturi in izorbrazevanju,
338.000 v zdravstvu, 269.000 pa v druzbeno-politicni- h
skupnostih in organizacijah.
Ved kot polovica nezaposlenih (492.000) je
bilo zensk. Med vsemi, ki so iskali delo, jih
je bilo za 7.4 odstotka vec kot leto poprej.
Takih, ki so se hoteli prvid zaposliti, je bilo
594.000, torej tudi za 7.4 odstotka ve6 kot v
letu 1981. Hkrati je bilo v Jugoslaviji na
mesec povprecno 71.000 prostih delovnih
mest, torej za 2.2 odstotka ved kot leto prej.
Marsikateri simpatizer Hitlerjeve Nemdije,
ki se je leta 1945 izgubil v svet kot
"razseljena oseba", bo nemalo preseneden,
ko bo zvedel, da ga je ameriSki predsednik
Franklin D. Roosevelt hotel sprva poslati na
Mars ali pa na Venero, ker so раб njegovi
svetovalci bili prepridani, da bodo ti ljudje
brez domovine "povzro6ali velike, resne
sitnosti". Zdaj objavljeni dokument "M
projekt za FDR: Studije o migracijah in
naseljevanju" je predvideval za razseljence
tudi Kongo in puScave v severni Afriki...
Za Kanado nenavaden uspeh je dozivel
pisatelj Yves Beauchemin s svojim roma-no- m
"Le Matou" (Мабек), ki je ze v rokah
100.000 kupcev v Kanadi, novo izdajo pa
tiskajo pravkar v Franciji v nakladi 500.000
izvodov. AngleSki prevod knjige je tudi ze na
poti. Junak tega romana, po imenu Florent,
se po faustovsko prebija proti svojemu
denarnemu uspehu, tudi s ротобјо svojega
Mefista, dogajanje pa se odvija v glavnem v
Montrealu. Kritiki pravijo, da "tisti, ki ga ta
roman ne zadovolji, ni vreden poznanstva".
PiSejo pa Se o tern, da bo Beauchemin s to
svojo knjigo proslavil Montreal v enaki meri,
kot je to storil Dickens z Londonom, Balzac
s Parizom, Kafka s Prago in Joyce z
Dublinom. "Madek" je prav tako ze v rokah
nekega filmskega producenta.
PrijetnjeSiriji
MOSKVA — Komentarom u "Pravdi"
Moskva je jasno dala dp znanja da bi
eventualni vojni napad Izraela na Sirlju
doveo do Sirenja zone sukoba na Srednjem
istoku. I Tel Avivu i Washingtonu рогибепо
je da antisirijski juriS Izraela moze prouzrodi-t- i
"razliiite posljedice" koje bi joS viSe
zaoStrile i onako veliku napetost u svijetu.
Moskva pred laze da sve zainteresirane
strane pristupe zajedni6kim, kolektivnim
akcijama koje bi normalizirale stanje na
Srednjem istoku i kojima bi se osigurala
zakonita prava i slgurnost svih naroda na
Srednjem istoku. Time je prakti6ki obnovljen
sovjetski prijedlog o sazivanju medunarodne
konferencije svih zainteresiranih drzava o
Srednjem istoku. i
Razvoj dogadaja na Srednjem istoku i sve
ve6a napetost izmedu Izraela i Sirije u
Moskvi se prati s velikom zabrinutoS6u i
palnjom. Ne jednom u protekllh desetak
dana ovdje je upozoravano da Izrael sprema
agresiju protiv Sirije I da Sovjetski Savez u
torn slu6aju nece i ne moze ostati "skrStenih
ruku". Podsjela se da Siriju I Sovjetski
Savez veze ugovor o prijateljstvu i suradnji
koji obavezuju Moskvu. Trenutnu situaciju
na Srednjem istoku Moskva smatra ne samo
"slozenom" nego i "zamrSenijom" viSe nego
ikad posljednjih godlna. Ne iskljuduje se
mogucnost izbijanja Sestog vellkog rata
izmedu Izraela I Arapa, uz napomonu da je
Ш№штчшшц1 i.wfflvi iiVivi јшвштшјШЈТштттл
PRVAZNANSTVENA MONOGRAFIJAO
SLOVENSKEM JEZIKU V ANGLESClNI
Pri Slavica Publishers Inc. je izSIa pred
koncem lanskega leta prva obseznejSa
znanstvena predstavitev slovenskega jezika
v angle§6ini. Njen avtor, Rado L. Lendek, je
vodilni slovenist v Ameriki in profesor na
univrzi u Columbia v New Yorku, znan pa je
tudi kot dolgoletni predsednik Society for
Slovene Studies. Knjiga ima naslov "The
Structure and History of the Slovene
Language" (Struktura in zgodovina slovens-kega
jezika) in vsebuje na svojih 365 straneh
skrbno in jasno obdelana poglavja o
zgodovinskeg ozadju Slovencev, primerjavo
пабеда jezika z drugimi slovenskimi jeziki in
narefiji, zgodovino sloven§6ine, oris sloven-ski- h
nareCij, potem pa v petem poglavju, ki
je za knjigo srediSino, celotno kategorizaci-j- o
in razlago oblikoslovja, sklanjatev in
spregatev sobodne standardne sloven§6ine.
V Sestem delu knjige je na izviren nacin
strnjena zgodovina sudobne slovenScine v
javnosti, skupaj z njenimi druzbeno —
jezikoslovnimi problemi oz.koreninami. Sle-di- ta
dva primerka naSega knjiznega jezika (v
izvirniku in angle§kem prevodu: Ivan Cankar
in Ernest Hemingway — Janez GradiSnik),
nato Se okrog Sestdeset strani obsegajoia
bibliografska dokumentacija z bibliografijo
in povezanimi imenskimi, besednimi, vse-binski- mi
kazali.
Vsi deli knjige so opremljeni s primernimi
tabelami in jezikovnimi zemljevidi. V poseb-ne- m
uvodu seznanja Lendek angleSke bravce
z geografskim in drzavnim polozajem slo-venskega
naroda v okviru Socialistidne
NEW
Znani slovenski slikar Jo2e Tisnikar je 20.
januarja razstavljal v Jugoslavenskem kul-turne- m
centru v New Yorku. Ob tej
priloznosti je pokazal 30 svojih likovnih del
in obenem predstavil tudi novo ameriSko
izdajo svoje monografije. Ko Bogdan Родаб-ni- k
рогоба o tern razveseljivem dogodku v
"Delu", piSe, da je bilo na Tisnikarjevi
razstavi toliko obiskovalcev in novinarjev,
kot jih Jugoslovanski centar doslej Se baje
ni imel.
Tisnikarja je v pala6i OZN sprejel general-n- i
sekretar Perez de Cuellar. "Prihajam iz
mesta Slovenj Gradec v Jugoslaviji", se mu
je predstavil Tisnikar", in prinaSam lepe
pozdrave vseh tamkajSnjih ljudi. To je
majhno mesto, ki pa se bori za mir In prireja
razstave o miru in sozitju. Leta 1985 bo spet
taka vellka razstava in bilo bi nam v veliko
6ast, бе bi se je osebno udelezili. "De
Tel Aviv pripremljen za takav sukob i da mu
je cilj stvoriti "veliki Izrael od Nila do
Eufrata".
"Pravda" piSe i o novim raketama na
sirijskom tlu, raketama koje su postale
glavnim kamenom spoticanja i koje su
odnose izmedu Sirije i Izraela dovele do
toCke "usijanja". Moskva naglaSava da su
sovjetske rakete kojima sada raspolaze Sirija
isklju6ivo obrambene naravi i da se mogu
primijeniti samo u slu6aju napada protivnika
iz zraka. Druge pojedinosti o tim sovjetskim
raketama na Zapadu nazvanim SAM-- 5,
Moskva ne daje. Tako se ne potvrduju ali ni
ne demantiraju tvrdnje, da te sovjetske
rakete sada postavljene u Siriji, imaju domet
od 250 do 300 kilometara, Sto bi znacilo da
mogu iz Sirije tudi ciljeve u Izraelu.
"Pravda", takoder niSta ne piSe ni o
obudenoti sirijskih vojnika u baratanju s tim
novim raketama, za koje se kaze da su u
Siriji postavljene u sklopu sirijske politike
јабапја obrambene modi.
Istodobno "Pravda" istiCe da de Washing-ton
ove godine dati Tel Avivu oruija i kredita
u vrijednosti vedoj od 2,5 milljarde dolara.
Ponavlja se da izraelsku agresivnosti potidu
Sjdinjene Drzave, jersu Izraelski ratovi nuznl
Washingtonu radi stalnog pritiska na Arape I
za ostvarenje njegovih strateSkih antisovjet-ski- h
planova u torn dijelu svijeta.
Bogoljub LACMANOVlC
("Vesnik")
1 t
republike Slovenije in SR Jugoslavije, z
orisom slovenskega jezikovnega ozemlja, z
imenom Slovenci in zgodovinskim nasto-po- m
slovenskega jezika, in nazadnje Se
predstavi pojem sodobne standardne slo-venSci- ne.
Bibliografija je trdo vezane knjige nam
takoj pokaze, da je delo prof. LenCka
pionirsko na podrodju znanstvene slovenis-tik- e
v angleSkem svetu. Objavljene razprave
so redke (nekaj imen: de Bray.E.Ch.Bidwell,
J.Ferrel, R.Auty, J.Paternost) in med njimi
je spet najvefi avtorjevih. Zaokrozenega dela,
kakrSnega predstavlja рпбијоба Lendkova
knjiga, pa doslej sploh Se nismo imeli.
"The Structure and History of the Slovene
Language" bo dobrodoSIa univerzitetnim
Studentom slovenskega jezika v Ameriki in
drugje, ve6ina njih zgodovinskih in slovni6-n- o
opisnih delov pa bo pomagala odpreti o6i
tudi drugim, ki bi zeleli vedeti nekaj ve6 o
slovenS6ini kot (zanje) tujem jeziku ali jeziku
svojih starSev oz. dedov. Prav тодобе se mi
zdi, da bo knjigo lahko s pridom uporabil (a)
tudi resnejSi (a) ибепес(ка) naSega jezika, ki
ozna doslej samo popularnejSe priro6nike za
ибепје slovenS6ine v izdaji ljuvljanskih
zalozb.
Rado L. Len6ek je posvetil to potrebno in
vestno pripravljeno monografijo svojim star-Se-m
ki so ga паибШ govoriti po slovensko.
(Naslov za пагобИо: Slavica, P.O. Box
14388, Columbus, Ohio 43214).
Ivan Dolenc,
Kanada
JOZETISNiKARV
YORKU
Cuellar mu je odgovoril, da zelo ceni
prizadevanja Slovenj Gradca in da bo, бе mu
bo le 6as dopuS6al, tudi osebno obiskal to
slovensko mesto.
Slovenski umetnik je nazadnje Se strnil
svoje vtise o Ameriki v teh nekaj stavkih: "Ce
bi me Amerika sprejela kot priznanega
umetnika, bi bil pripravljen ziveti tudi v New
Yorku, samo vem, da je tu uspeti sila teiko.
Me je pa tudi v6asih v New Yorku kar malo
stisnulo, zlasti v Bronxu, ko sem videl
mnogestavbe preprosto — pozgane. РопобЈ
so me sploh prebujale sirene — policijske,
gasilske, reSevalcev. Tako da pravzaprav le
ne bi bil za Ameriko. Je res v Ameriki veliko
svobode, samo biti moraS bogat, drugade ti
tudi ta svoboda ne pomeni тб".
NaS rojak, svetovnoznani umetnik, je
podaril de Cuellarju risbo moia z vrtkom
piva v roki.
(Po"Delu"-I.- D.)
Jedna mlada Njemica iz Berlina
zatrazila je razvod braka, jer se u
njemu osjeca — „neiskoristenom".
Naime, ona je pred sucem izjavila
da ne moze da dode do izrazaja
pokraj svoga muza koji u kuc'i i
obitelji obavlja sve duznosti: pere,
glaca, kuha, sprema, presvlaci i hrani
dijete, uspavljuje ga, uopce — brine
o svemu. „A sto ostaje meni?" —
upitala je ova mlada zena suca.
Njeni razlozi za razvod braka su
prihvaeeni pa se onda mora brinuti
o svemu — sama!
Atomski svjetionici
Jedino pristaniste u svijetu pred1
kojim se mornari orijentiraju s po-mo- cu
atomskog svjetionika — zasad
je samo talinsko pristaniste u Sov-jetsko- m
Savezu. Sada je tu poceo da
radi vec i drugi svjetionik s atom-ski- m
energetskim uredajem. Njego-vo
svjetlo je vidljivo iz udaljenosti
od pet kilometara, a zvucni signal
se cuje milju daleko od ulaska u
pristaniste.