Nase Novine, February 23, 1983

              'J. 1-ђ- NASE NOVINE, December 14, 1983. Za slovenske bralce
1r7i21-_- ~ii а!w7лaлs ismU iiicк- -?iti?
nagrajen
Tretji del televizijske nadaljevan-k- e "Vas ob meji" je mednarodnem
tekmovanju TV-film- ov v Capriju
prejel "posebno nagrado". S tern je
mednarodna strokovna zirija iz
prispevkov 35 televizijskih postai
izbrala in nagradila film, ki je na
KoroSkem v Avstriji dvignil toliko
prahu. Film obravnava usodo slo-venske
vasi na KoroSkem od konca
prve svetovne vojne do casa po
drugi svetovni vojni. Opisuje uso-do
prebivalcev vasi Seli6 pod
Karavankamj, ki je po prvi svetovni
vojni pripadia Avstriji, preSIa vso
trnovo pot med obema vojnama in
Se posebej med tretjim rajhom. Na
koncu druge svetovne vojne pa so
se zmagoviti partizani odpovedali
maScevanju v korist novega skup- -
&I ак'ДИ £l£Et
JEZIKOVNO RAZSODlSCE
ugosiovansKa' naciia
nega zaCetka.
Avtor scenarija je, kot vemo,
Thomas Pluch, reziser filma pa je
Fritz Lehner. Zadnji je ob prejemu
nagrade dejal reporterju "Sloven-skegavestnika"vCelov- cu,
davidi
nagradi potrditev, daje izbral pravo
pot, ko se je spoprijel domafio
problematiko, ki pa je vsekakor
veljavna Sirokem pomenu б1о-veS- ke eksistence. Veseli ga, da
gonja na KoroSkem proti temu
filmu ni vplivala na mednarodne
ocenjevalce filma.
"V "Vasi ob meji" igrajo: Man-fred
Lukas Luderer, Wolfgang
Gasser, Stefka Drolc, Joze Zupan,
Miranda Zaharija, Georg Martin,
Milena Zupancic in div
i .' M. T Z, 42 - irSHJfil'JW ЖССЉгаЛвСВУАЖТ . - Љ
. л
- _ ft ft Ј1&Ш&Г£% ШШШ&&ГМ 'л'". . '
E &ДОН35МП SSfftfcWG wf a. ејжимлж гнтеидгик тл— r .' ч i 7 .. -з i
— 4 ч иЕН2н&ћ§1. вшжГ -- - Фф f
ИЕЗ6" ј£у '"
v
z
v
V. .JMK'
јлр SF &
aL
ад
Manfred Lokas Luderer in Milena Zapao£i£ v nadaljevanki Vas
na meji
K.ij bostc rckh na irclnev Kostc Nadja v icviji Intcrvju (NO
Politika, st 46 due 4 mured 1983), k pravi Nc hi bilo
in.irksistiCki tvrditi da danas - sutra nece bm jugoslcivcnskc
ikilijc A bice jc1 Ptiicm sc lahko porodi miscl, da Kosta Nadj
agov.irja tudi ponemCx-vanjc- , poitaljcvdiijc, pobolgdrjcanjc
imcjskih S1ovciicl', Hratov, Makedoncc vsak narod una
v o jcik: Kakscn jcik pa naj gewonjo Jugoslovam, tj tisti
diavljani, ki so sc. sekakor iz doloccnih wrokov, tako opredc-lil- t
in za kar sc on navdusujc v prerokoyanju Ic novc narodno-si- i'
- A. U z Ljubljanc
Zadnji cas spcl vec bcremo (tudi v Dclu) o tako imenuvancm
jwgoslovanstvu v narodncm, nc drzavnem smislu Po tcj filoo-li- i
nimamo lc Slovcnccv all Hrvatov, Srbov all Romov ltd,
anipak tudi Slovcncc all Jugoslovanc, Hrvataali Jugoslovanc ltd
Jugoslovan v tern smislu jc torcj Ncslovcncc, Nchrvut, Ncsrb,
Ncrom ltd Prav imato, ko memtc, da bi bii tak Ncslovcncc ltd v
Jugoslaviji Jugoslovan, v Italiji Italijan, na Madarskcm Madzar
Г.ко hi bila za cue koncno rcscna kvidratu.a narodiiostncga
kroga. Jugoslaviji hi bill sami Jugosiovani, Aslnji Astnjci,
'smli Svicarji. v Veliki Britamji Vclikobnianci, v Sovjctski
ci Sovjcti (all moida Rusi?), v Grciji m Boiganji pa seveda
tudi Ic sami Grki in samo Bolgari (lc kaj hi tain piccli npr. sc
kaki Makcdonci, all 'I urki all Srbi, all kaj podbnu ncmogo-tcga1- )
Pravo kolumbovo jajee, ni kaj reci
V rcsnici jc seveda tako, da sc pn nas v Slovcmji natancno loci
narodno pnpadnost od drzave V narodncm oiru smo pn nas
-- Linsko Slovenci, sicer pa sc Italijani, Madan, Rcmi . , v
diavncm pa Jugoslovam (kakor so v tern smislu tudi Slocnci
iinaj Jugoslavije italijanski, avstrijski, madarski ltd. drav-Ijam- )
Kaj hi torcj mcsali jasne stvan' Kdor hoce all ne more inti
к Ian takega naroda (all narodnosti), pac naj nc bo - do tega ima
polno pravico -- , toda imcnuje naj se (cc se cndar mora imcno-at- i
tudi po narodu all narodnosti) tako, da pn tcm ne bo dclal
mede v ustaljcnih poimcnoyanjih glede na narod oz drzavo. Saj
smo vcndai Slovenci, Hrvati, Srbi, Albanci, Muslimani, Makc-doi- Ki
ltd tudi Jugoslovam, namrcc clam diavnc skupnosti, ki sc
imcnuje Jugoslavia Tisti, ki govonjo o ugoslovanski naciji v
pnhodnosti, naj hi endar pomishli na to. Лл jugoslov msto
obstaja e dancs, da smo Jugoslovam vzgoraj nakazanem drzav-iiLi- n
smislu c dancs vsi, ki imamo jugoslovansko drzavljanstvo,
in da to razen formalne, pravnc pripadnosti. pomeni tudi vsebin-sk- o
Aivestno pnpadnost vsemu, kar dancs predstavlja sarnou-j- "
iMi.i socialisticn.i Jugoslavija Slovcnstvo, srbstvo, crnogor-siv- ),
romstvo, rusinstvo, makedonstvo ltd prav nic nc moti
takega jugoslovdiisKa, in Ic-t- o naj mc nc moti oncga Tudi
h iMicnovalno ne
( ilede jeikd. '.i naj hi ga govorila Ixnloca jugosknenska
iKn ija, si pac iipn. t'Miomislimo, da to ne bi bil.islovenscina ah
--N.iicri drug nas jcvik. ki ga govonjo se manjsc jeikovne skupno-s- t
temvee jcik, ki ga govori venna drfavljanov Jugoslavije
ati) bi month - aradi ohranjanja in krepitve jugoslovanske
diavne skupnosti. temeljccc na polm enakopravnosti narodov
in narodnosti - avracati slcherno inenirstvo takih med - ah nad
- nacij: ufivajmo cisto vino, zdravece tudi nacijski komplcks ah
smdrom.
Morcbitne prcdloge, kritike in opoz.orila v zvezi s slovcnscino
v javni rabi posiljajtc na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODlSCE, Rcpubliska konferenca SZDL
Slovemje, Ljubljana, Komenskega 7- - . . - h .
.".
§ Ednu nacm naredm clove- -
ka vrednega zaupanja je,
zaupati mu. Zagotovo pa po-sta- ne
nezanesljiv, ce mu ne
zaupas in mu to tudi pokales.
STIMSON
Niknli ne pomnis trenutka
v katerem je nastalo prija-teljstv- o. Kdkor ladjo zahva
kapljica za kapljico m pride
zadnja, ki se razlije cez rob.
Prav tako se vrste ljubezmvo-st- i,
doklcr ob em srce ne pre-kip- i.
DOSWELL
Najboljsi prevod je samo
odmev
BORROW
"...Gibanje neuvr§ce-ni- h
je dovolj mocno,
deluje ze 22 let, dovolj
trdno je zasidrano v za-ve- sti
ljudi na Stirih celi-na- h,
da ne potrebuje
spodbud v obliki zdravi-carsk- e
vznesenosti, av-toportre- tav
roznatih bar-va- h.
Tudi to je znak
zrelosti, ki je sila pot-reb- na sodobnemu svetu,
v katerega je naperjenih
na tisoce jedrskih raket,
ki se stresa v mrzlici
gospodarske krize, ki ga
daje tesnoba ob dogod-ki- h
in pojavih s predzna-ko- m
nezadiianega drse-nj- a
vojni naproti...
... Afrika, Centralna
Amerika, Bliznji vzhod,
Azija. Zunajblokovsko
obmofije neuvrs6enosti
pospeseno postaja tar6a
vdorov vojaSkopoliticnih
blokov. Dostikrat neus-pe§ni- h,
veckrat, zal, i.s-peSn- ih.
Vse pride takes-nem- u
pofietju prav: kra-jev- na
sovrastva, stare
pravde za meje, nesta-bilnos- ti
vlad, tu eko-noms- ka
nuja, tam mik
novcev in sla po oblasti..
...Мобап odziv (zase-danj- a
generalne skupS6i-n- e
OZN) bo znamenje,
da vsem udarcem navk-Iju- b
— neuspehu
UNCTAD, eskalaciji ne-kaznov- ane
agresije, ra-ketno-jedrs- kemu
galopu
in razpasenemu vme§a-vanj- u
v zadeve drugih
drzav — na svetu zivi se
dovolj volje storiti ve6
kot doslej zoper vojno,
zoper neenakopravnost,
za razvoj. V dobro ljudi...
Joze Sircelj
V "Delu"
_ 'W ,"% "ЈкЉА ..ЛЛ . ~? T'.iv --.
-- .UrM "£ ,x .лј6Г '
Ko smo pred dnevni prvic gledali grozljivi
"Naslednji dan", skupaj s sto milijoni drugih
prestrasenih malih ljudi s tega kontinenta, so se
istocasno vrstili na televiziji — na drugih kanalih
— pretresljivi prizori Shakespearove zaloigre o
kralju Learu. Tam smo ponovo slisali pesnikovo
resno svarilo: "Cas je pad tak, da norec slepca
vodi..." Pa se to: "Dostikrat zelimo najbolje, pa
najhujse dozivimo." (Prevodi: Matej Bor).
V okviru Meseca jugoslovanske kulture v
ZDA se je zvrstil v Pittsburghu, Clevelandu
in Chicagu tudi Teden slovenskega filma.
Izbor in organizacija predstavitve 10 sloven-ski- h
filmov je bila v rokah revije Ekran, to pa
se v tesnem sodelovanju z Viba filmom in
Vesna filmom iz Ljubljane. Filmi, ki so jih
nasi rojaki v Ameriki videh v oktobru, so:
Dolina mir (reziser France Stiglic), Na
klancu (reziser Vojko Duletic), Balada o
trobenti in oblaku (Franceta Stiglica),
Sedmina (rezija Matjaz Klop6ic), Let rnrtve
ptice (reziser Zika Pavlovic), Cvetje v jeseni
(Matijaz Kloprjirj), Idealist (reziser Igor
Pretnar), Sreca na vrvici (reziser Jane
Kavcic), Kr6 (reziser Bozo Sprajc', in Deseti
brat (Vojko Duletic). Dovolj pestn izbiri sta
botrovala §e katalog in reklamni plakat. Prvi
je zaobjel celotno filmografijo slovenskega
filma s kraj§imi biografskimi podatki o vseh
slovenskih reziserjih celovecernih filmov in
s kratkimi posnetki vsebine vseh slovenskih
filmov. Predstavljene so bile tudi slovenske
filmske institucije. Posebnost tega kataloga
je bila se ta, da je bil na razpolago v
slovenskem in angleskem jeziku.
Liubljanska kmoteka je zafiela preostavljati
svoje filme tudi na papirju. Uvedla je
publikacijo Kinotecm list, i predstavlja vse
film na vsakomesednem sporedu Kinoteke.
Njihova glavna naloga naj bi bila, da bi "sirili
filmsko kulturo" med ljudmi. Urednica je
Zorica Kurent.
Na letosnjem srefianju knjizevnikov na
Stacnbergu so udelefenci prav tako protesti-ral- i
zoper programska jedra v izobrazevanju.
V referatih je bilo гебепо, da pisatelj cuti
globoko cloveSko dolznost, da se upira proti
unifrmiranim prizadevanjem druzbe in so-dob- ne
civilizacije, da je bil po vojni
unitanzem tesno povezan s stalimzmom in
da narod, ki sam sebe ne pozna, ne more z
drugimi narodi ziveti in spreeti njihove
kulture in dosezkov (Po "Delu").
Konec avgusta je slovensko druStvo
Sydney v Avstraliji po trimesecnem pres-ledk- u
ponovno pri6elo z izdajanjem svojega
meseinika "Avstralski Slovenec". Novo
Stevilko je uredil druStveni predsednik Ivan
Kozelj. V svojem uvodnem clanku je zapisal
med druglm: "...vendar nismo nikoli bili
Casnikarji pa tudi ne knjizevniki, zato
oprostite Is y.naprej lnjlievnim napakam,
veridarimahrio korajio Јпозкибато:."."
-- И8%.ж -
- -- . ..
—
V okviru letosnjega knjiznega tedna v
Celovcu je bil 5. novembra v dvorani
Trgovske zbornice literarni vecer, ki sta ga
priredili Mohorjeva druzba in KKZ, predstav-ljene
pa so bile nove dvojeticne knjige.
Marice Kulnik in Angelike Kaufmann "Betle-hemsk- a
zvezdazavije s svoje poti. "Gustava
JanuSa "Pesmi", Antona Ingolica ' Tajno
drustvo PGC", razen tega pa se Handkeev
prevod Janus'evih pesmi "Gedichte von
Gustav Janus", ki je izsel pn znam nomski
zalozbi Suhrkamp Med drugimi sta se
osebno udelezila tega vecera (in brala iz
svojih del) tudi Anton Ingolic in Peter
Handke. Zadnji je dejal, da se njegove
korenine vedno bolj vije jo proti jugu, da i§ce
tudi svoje slovenske korenine, posebno se je
razveselil dvojezicnih publikacij Mohorjeve
zalozbe in pripomnil: "Kot otrok bi bil
hvalezen, Ce bi dobil dvojezifino knjigo.
"Literarni vecer e zacel dr Janko Zerzer,
predsednik Krscanske kulturne zveze.
Na Trzaskem seje slovenske Sole letosnjo
jesen vpisalo manj ucencen kot lani, skupai
jih e 2883. Lam je bilo na istem podruiju
vpisamh skupaj 2970 ucencev in dijakov. V
osnovmh solah je bilo lam 1267 ucencev,
medtem ko jih letos obiskuje 1184; v nizjih
srednjih solah so imeli lani 889, letos pa 888
dijakov; na visjih srednjih Solah pa je letos
vpisamh 811 ah pet dijakov manj kot lam. Za
persRektivo slovenske Sole je seveda naj-pomembne- jse,
koliko otrok zafine studirati.
Ze leta opazajo znaten osip vpisov v prve
razrede. (Skupaj je bilo letos prvic vpisamh
192 ucenicev all 37 manj kot v lanskem
Solskem letu . Na TrzaSkem in GonSkem e
kakih 4500 udencev in diakov v slovenskih
solah razlicnih stopenj in smeri popolnoma
podrejenih vsebinski in organizacijski struk-tur- i
sol vecinskega naroda, ki v nicemer ne
uposteva specificnosti m potreb sloven-skega
slovenske narodne skupnosti.
V okviru priprav na 9. kongresu Demokra-ticn- e
zveze juznih Slovanov na Madzarskem,
ki zdruZuje 70 tisoc Hrvatov in pet tiso6
Siovencev in Srbov, so se zvrstili stevilni
predkongresni zbori, kar §tirje tudi v Porabju
v Zelezni 2upaniji, kjer 2ivi v sedmih vaseh
naseljih pribliino bllzu pet tiso6 Siovencev.
Narodnostna kultura porabskl Siovencev bo
prihodnje leto predstavljerra tudi v Ijubljan-ske- m Cankarjevem domu. "' ' ' ' ' '