Nase Novine, April 18, 1985

              10— NASE NOVINE, February 21, 1985 Z a slovenslce t i a 1 o o
Komentar JAojhL VMiILiHi, feliofk1
Tretja Slovenija.Slovenija v svetu je da
nes v stiski. ugotavlja dr. Joze Vehkonja
v svojem refcratu-esoju- , ki je pravkar izSel
na tern mestu I'oznavalci slovenskih raz
mer na naSem kontinentu - v Kanadi in
v Ameriki ~mu lahkosamo pritrdimo, ker
so nam pac pn srcu vse tiste slovenskc
ustvarjalne silo, ki so za kontinuiteto zi
vega slovenstva v svetu nujno potrebne
Njegovo besedilo -- - skupek dragocemh
sporocil za Slovence vsepovsod — naj bi
izSIo se kje drugje, v nasi maticni domo
vim in p svetu, v publikacijah. ki so ra
mcroma najbolj razsirjene mod nami
Osebno semi zdi predavateljeva anaha
kulturnih ra7mer med lseljenci ah zdom
ei, kakor pat hocete, lzredno tocna in pra
nic pesimisticna, kot so mu nekaten kri
tiki hoteli dopovedati ob pnri objavi Nas
protno rekcl bi celo, da je optimist icna.
saj vendar Se vedno pricakujo nekaksno
izboljSanje polozaja na tem podrocju, ko
pa spet in spet (in nadvse pravilno') pou-darj- a, da smo "edini lgravci v tej veliki
ign slovenske skupnosti nu sami" Sam
tega nikakorvec ne bi zmogel zapisati. to
pa zato ne, ker imam obcutek, da je naSa
"stiska" vecja od opisane, od tiste. ki je
zbrana pod lepim naslovom "Kje, domovi-na- ,
-- 9" Razlog za moje gledanje je kaj
preprost: prof. Vehkonja je orisal in raz-clen- il
vglavnem samo "stisko" naSih "kon-servativni- h"
skupnosti v severni Ameriki
in v Argentini, ce bi k temu dodal Se pri-mer- e
iz vseh naSih drugih slovenskih
"Skupnosti", bi bila njegova shka prav go-tov- o
Se veliko hujsa in Se bolj boleca. (Od-sotno- st
podob in imen iz "drugih" sloven-skih
okolisev pa v referatu — eseju samo
potrjuje avtorjevo temeljno tezo o tem,
kako malo ze sami vemo o kulturnem us-tvarjan- ju "tretje Slovenije", ki je morda
samo za korak ali za ulico oddalje na od
nas...')
Beremo o medsebojni "razdrobljenosti"
in slabi "povezanosti", k vsemu temu iz
istega poglavja pa bi veljalo dodati, da
smo ze kar strasno dalec odpotovali od ca-so- v
Louisa Adamica, ko so naSi ljudje go-vori- li
in pisali samo o dveh poglavitnih
"taborih" slovenstva v severni Ameriki.. , zakaj glejte, teh naSih "taborov" je dan-dane- s
na vseh straneh najrazlicnejsih
spektrov — in ne samo pohticnih — ze to-lik- o in tako zelo so nebogljeni in smesni
v svoji tragicni zaverovanosti vase in v svoj
kurji svet pred svojim nosom, da te vcasih
napolni kar groza, ce se jim le prevec pn-bliz- as
z najboljSimi zeljami in nameni.
Ta razkrojevalni proces nima vec no-ben- e
zveze z "naprednostjo" ali z "nazad-njaStvom- ",
ce se posluzim tradicionalnih
oznak, ki so z njimi nekoc imenovali to
stvar nasih izseljeni pionirji; nasi ljudje
so se v zadnjih desetletjih porazdelili in
se umetno ogradih tudi ze po pokrajin-skih- ,
krajevnih in druzinskih "strankah",
ce ne upostevamo Se kopice "taborov" in
"taborckov", ki so ze kar podjetnisko za-seb- ni
in povrhu se tudi in zgolj-grob- o pn-dobitnis- ki.
Da v tako razkosanem sloven-ske- m svetu, v katerem vidi vsaka skupi-nic- a
samo sebe in svoje in se obenem be-tezn- o
postavlja zoper vse druge, po zlogla-sne- m
geslu "kdor ni z nami, je proti nam",
sploh ne more vet biti govora o kaksni
skupni slovenski perspektivi, o kulturnem
sodelovanju (za prezivetje slovenstva v
svetu!) in podobnem — je vec kot samo
jasno.
Kdo se med kulturno osvescenimi sploh
Po razstavah na Danskem se je ze drugic
predstavil na Skandinavskem in prvic na
Svedskem slovenski slikar in kipar Mario
L. Vilhars svojimi akvareli in olji. Pokra-jinsk- o
dnevno Gasopisje na Svedskem je
pozorno spremljalo vse Vilharjeve razsta-ve- ,
kritika pa gaje dobro sprejela. Vsipou-darjaj- o
XX umetnikov eksplozivni kolorit
njegovega ekspresionistidnega slikarstva
se cudi, ce se nikoli ni slisal .a nekatera
lmena.kijihnavajadr Vehkonja v svojem
eseju, kaj Sele o njihovem kulturnem de-lu''
Kdo se se cudi, ce od vseh omenjenih
slovenskih pubhkacij iz njegovega spisa
pretezna vecina Slovencev v severni Ame-riki
pozna morda samo eno. in mogoce. ce
hocemo biti optimisti, dve'; Da. naSa stiska
je precejsnja Hvalezni smo lahko, da je
nas rojak Vehkonja znova opozoril nanjo
"Kjc. domovwa. м7" poSteno in odkrito
obdela predvsem dve vehki temi za na.s
sprti in zmesani cas — obe se nerazdvojno
prepletata v objavljenem besedilu in .se
eeta oz srecujeta v najvecji medsebojni
odvisnosti V prvem delu vsebuje referat
prav nadrobno anahzo kulturnega polo
aja Slovencev po vsej severni Ameriki in
Argentini, skupaj oceno "tretje Slove-nije
' kot celote in s pogledom njeno bo
L.T-M- J,i Ш
Koncert
docnost. Tu je pred nami razgrnjena mie-nitn- a
podoba geografske razdrobljenosti
in umetno ustvarjene medsebojne razko-sanos- ti
ali ze odtujenosti slovenskega kul-turnega
obcestva na obravnavanem po-drocju.
Zrcalna podoba tega prostranstva
in teh tisocev naSih rojakov v njem je cista,
ceprav prav nic obetajoca. Na tem mestu
beremo posebej poudarjeno misel, ceS da
so tenemogoce in kartragicnosmeSneraz-mer- e
med zdomci ali izseljenci samimi
samo "delno rezultat zunanjib okoligcin.
nad katerimi posamezniki in skupine ni-maj- o
modi, ampak v dokajSnji meri... re-zultat
delavnosti in nedelavnosti soudele-zence- v
slovenskega kulturnega procesa"
V ta del referata spada tudi omemba iluzij
nekaterih, "neke Slovenije in nekega slo-venstva,
ki ga je v resnici cas odpihnil in
katerega dejanskost je danes zgodovin-ska.- "
Vse to je zanimivo in poucno, ceprav ne
vef novo ali neznano.ker je o teh "precu-dovitih- "
in neverjetnih razmerah izSIo iz-po- d
naSega peresa ze marsikaj (in tudi v
Sloveniji). NaSemu neumornemu kultur-nem- u delavcu iz Seattla v drzavi Washin-gton
verjamemo, da je tako, ker smo vse
to ze sami izkusili takorekoc na lastni kozi.
Podrobnostim s tega zalostnega podrocja
se bom na tem mestu kratkomalo izognil,
saj jih ne gre ponavljati znova in znova.
Kdor Se slovensko bere, si naj vse to paz-ljiv- o
pregleda, in kdor Se misli slovensko,
naj vse to dobro pretuhta v tihem pogo-vor- u
s samim seboj. Sicer pa se bom sam
tukaj zavestno izognil vsej tej kopici pre-pricljivi- h
resnic, kakor so objavljene v
tekstu dr. Velikonje, ker pac zaenkrat ne
vidim za opisano stanje nobenega zdravila
vec in zato tudi ne nobene perspektive za
kakrSne koli skorajSnje spremembe na
in virtuozno dinamidnost njegovega po-slanst- va.
Kako pravijo, njegove slikc ki-pij- o
od zivljenja in gibanja, v katerih se
celo listje v drevesih premika in skoraj
mirna voda morja vzvalovi. Poudarjajo
tudi njegov poseben talent za slikanje
triptiha (slik z istim motivom v treh delih).
Vilharje doslej razstavljal tudi le v Svici,
Avsthji, Italiji in na Nizozemskem.
boljSe ah lep.se . Namesto tega bom raje
posvetil nekaj vec svojega casa in energije
listim mislim prof. Velikonje, ki se obra-caj- o
na maticno slovensko kulturno skup-nost- ,
tudi na slovensko zamejstvo, saj je
vendar verjetno Se vedno mogoce, da bi z
lzpeljavo tega ah onega njegovega pred-log- a
utegnil resiti sebe in svoje slovenstvo
.se marsikaten izmed naSih trdnih posa-meniko- v
dobre volje, ki Se kulturno us-tvarj- a
v svetu kot Slovenec in za Slovence.
A o tem kdaj prihodnjic
Najbolj bolecemu delu referata — eseja
na rob samo Se tole javni nastop Jozeta
'ehkonje z omenjenimi (in drugimi) spo-roci- h
v slovenskem maticnem tisku zaen-kra- t
se ni naletel na zasluzeno po.ornost
V "NaSih razgledih" je Janez Rotar orisal
samo "vrste" Slovencev po svetu, o katenh
govori referat, knticno pa apisal edinole
Ш, ЧЧШ. --t
(e£ernje novosti)
to, da so se "vse referentove ugotovitve...
stekale v eni misli, da more takSna 'tretja
Slovenija' ziveti le ob zavesti, da se clovek
navezuje na maticno Slovenijo, da ta pri-znav- a
svoje ljudi in zmore premagovati
locevanja med njimi".
Vse to je res, vendar Se zdalec ne vse
tisto, o cemer govori in bije plat zvona naS
ugledni predavatelj. Njegov javni nastop
na "Dragi 84" se je vendar koncal s svo-jevrstni- m
klicem na pomoc, kakrSnega do-slej
se nikjer drugje nismo brah med Slo-ven- ci
v svetu. Avtorjeva zakljucna ugotovi-te- v
se pac glasi, da "zdomska Slovenija iz
lastnih sil procesa (odmiranja zavednega
slovenskega zivljenja — prip. I.D.) nemore
u staviti".
Seveda velja ob tej misli pripomniti, da
je tudi sodelovanje izseljencev oz. zdom-ce- v
z maticno domovino (ali pa narobe:
sodelovanje maticne domovine s Slovenci
po svetu) v veliki in celo najvecji meri
odvisnood resnice,ki jo je prof. Vehkonja
izpovedal na drugih straneh svojega eseja,
kjer ugotvalja (in obzaluje) nesodelovanje
slovenskih kulturnih ustvarjalcev v se-verni
Ameriki in drugje, in kjer je pribil,
ceS "daje brezmiselno dakati, da bo nekdo
od nckod sprozil gibanje, ki naj bi pri-vedl- o
do medsebojnega povezovanja, kajti
cdini igravci v tej veliki igri slovenskc
skupnosti smo mi sami. S fakanjem se ne
izognemo zgodovinski odgovornosti svo-jega
bivanja".
Z drugimi besedami: vse, karje po bese-da- h
dr. Velikonje potrebno postoriti v tej
smeri, je zopet odvisno od kulturnega
zdravja in razumske zrelosti prizadetih
Slovencev v svetu. Brez tega bodo tudi do-bronamer- na
in umestna opozorila naSega
rojaka iz Amerike ostala samo papirnat
zgodovinski dokument brez zasluzenega
odmeva — kulturen glas vpijocega vgluhi,
ncmi in samoizgorevajodi zmedi sloven-skc
politicnc neunwosti.
V tern se besede prof. Velikonje prese-netljiv- o
skladajo z Bojanom Stihom in nje-govo
resno napovedjo (citirano po "Ne-deljske- m
dnevniku"):
"Tisli, ki s kriticnim, a pravicnim pogle-dom
spremlja naSo slovensko sedanjost v
vseh treh delih narodnega organizma, ta
prav dobro ve, kaka odgovornost za vse,
kar dozivljamo in prezivljamo, pada pred-vsem
na nas same. Dokler ne bomo prese-gl- i
jalovega domacijstva in se uveljavali
kot moderni, ponosni in pokoncni svetov-Ijan- i
v svetu in v lastni dezeli, tostran in
onstran meja, ne da bi pri tem postali zrtev
veevrednostnega ali manjvrednostnega
kompleksa, nam nikakor ne bo dobro..."
Ivan DOLENC
NajnovejSe
Predsednik KK SZDL Slovenije Franc $e-tin- c
na letni programski konferenci v Ljub-ljan- i
(29. januarja 1985):
hnotni kulhirni prostor v dobrili
inedsosedskih odnosih
I'oiik iiil'ii.i l i.ipi.i.i o Liintiicm sluvciiski'iii
kulliiiiiLin piusinrii ki l kot zdmL'n.i Sl(icni.i
n,i .i i ii ii ii.n.111 iiMidncuii [lonifiKi .i pnhuilnnsi
sKiM-;iskv.i:,- i n.uod.i I'll tem urc .i iiiiiuisi c(.l
ikuillKMK poVL.IIlOSll S(.h ilclov II. Hilda 1)0
S'k ill IllillIK IHCL hi 1С1Ј.1Ц1 sklipiln klllllll
' 114 lIOillo -- kllicll Clk skupi),! llOiliiMll.l I'll
I kill IK UK .I lllk.lklM.ll ULllicllskl pi)lkl k.lll
j pi.iv luuHsl.iMi.i к iikiI iisinni di.i,nni ki n.ii
h.-l- , .ioskdim N-)HNii-aL
dull lk'Umkov Soli.iIimi
.ii i ,'u i i 1
1 iiK'siiiLCali koiKcpi cin lilies. i kul
tuiiKiU p.'.isloi.i or.iCu dohnh mcdsoscdskili
oili'oviN in dului pii.ilt.lsl.i s M)M.Jnmu di.i
'"'I li.ilin slrio in M.id.irsko Pn lem
d.iii mo ni i--
d k.iko l' ircb.i piakliLiio auntalali
i nikupiavnuNi m.nisin. kot sla ilali.iiiska in
lll.iiialska SK SloLllll kl pin.i III aU4lnlcn
sailin i)islti MiHiO tlli.ll st.ilc'll llaprcdck I'ono
mh sum ii. i doslcdno s)cljaiii) dvojciuiosl med
SliiLiii.i in Mailan % Ptckniurju ki jc - lo lahko
Ki.Lino hn. Miahu. da hi nam kdo oCil.il domis-laiis- l
model k.ikrsnci;a hi morali uvclaiti
sch tisiih delih luuoslaic kjc r m n.aionalno
nii-sai-ui
pKhialstvo ViMiko Морпц м)Па no
Jonl-oI- i SIoncim in llaliani ni nhah (unonti
мк suicm jtiku. pa so kljuh icmu laumcii --
!o c pnhoiliiosi Uigoslaic'
Ko pa c umoiimo o enotnem slovenskem kul-luii- n.
m piosturu. no pozahimo. da Slovcnii iio tudi did.ua iz drugih rcpuhhk. ki imajo
svoo kultuio. vprasanje jc. ce so sele in powid
iistvaieni pocoi da hi o lahko izruili in tudi
nc!o.ili Ko se ragledujcmo po evropskem kul-lunic- m
piostoru. sc nioramo holj odpirali druiiini
lunusloNaiiskim repuhlikam in pokrajinani na-mcrio- ni
da bi se medsebojno bolc ponah in
hogalili Nasa skupna pot sirsem druzheiiem
Niimlu icrj.i tudi vec niedsehojneua kulturnega
hheanja in sndelovanja Veseli me. da vam
lahko sporocim. da bomo ccz dva dm Cankarje-e- m domu yostih kulturno drustvo Goce Del-ce- v.
iz Makedonije Zelimo si se vec takih gosto-an- !
0 I'otegnjcna mora biti jasna crta locnica, ki ne
sine d(oliti, da cnoten slovenski kulturni pro-stor
vdirajo siliiicc, ki pomtnijo sovrastvo, ostan-k- e
fasima, iredento, bclogardiem in podobno.
Vsekakor pa mora v tem prostoru sleci ustvarja-le- n
dialog razlicnih politicnih in ideoloskih silnic,
ki so realnost razlicnih drzav, razlicnih druzbenih
sislt'iiio iii celo dveh blokov. Kulturno tvornost
Sloence j'e treba obraviiaati enakopravno, po
enakih kalitatinih merilih, torej brez podcenje-anj- a
kulture zamejskih Slovencev, pa tudi brez
prizanasanja, ces, saj gre vendar za manjsince.
I'rav tako je treba odlocno zavrniti skrajno igno-rantstv- o
takih posameznikov, kot je hil nastop
triuskega pisatelja Borisa Pahorja na nedavni pi-salelj- ski tribuni v domu Ivana Cankarja v Ljub-ljana
eliko pomeinhnega bomo pnspevali гл slalen
k ii It ii t iii pretok ze s tem. C'e homo onemogocah
lalicne blokade. kol so omejitve pn uvozu slo-ensk- e
kiipge i z.imejstva Mislim. da se lahko
polnahmo. da smo tudi Socialisticm ei pripo-niog- li
k usiaian)u takih razmer Jugoslaii. ki
so omogocile odpiavo depozita. ureditev carin-ski- h
lazmer na mei. piepreeitev veqih omejitev
nialoohnieiiega piomela ltd SoLialisticna vea
si ho tudi pnhodiiC рпadevala. da se bol
r.iv ilmiu vsestianski pietok. stike in sodelova-ii- e
ki ho pud tako matici kot tudi ameskim
SlovuKeiii. iselieiitem in zdomcem. pa tudi do-hii- ni
medsosedskmi odnosum I'redsem bomo se
napiq nesebicno pomagali in podpnali Slovence
amejstvu iiihovem bou .1 obstoi in razevel v
pnhodnosli Pricakujemo. da bost.i llaha m A-str- ia
ob 10-letni- ci Osima in 30-letni- ci astriske
dizawie pogodhe z dejanp pokaah. ka je njuna
dolznost Ne samo mcdiiarodnoprawia. tennec
tudi moralna. cUnecanska in demokiaticna'
wt.v'4'-''--vv4-v'w4it4- 5
0 pravicah pisatelja
"Vznemiriti, pretresti bralca, ga spraviti
v bes, jok ali smell, ga posredno ali nepo-sredn- o
poucevati, grajati, se mu posmeho-vati- ,
ga osve§cati — je eden starih pisatelj-ski- h
namenov vendar! PRAVICA sleher-neg- a
pisatelja je, da nas po svoji volji tu in
tam nemara ob ponedeljkih ali ob sredah,
ponoci ali podnevi, na obeh straneh meje
in celo povsod po svetu, KADAR SE MU
ZLJUBI in KAKOR GA JE VOLJA, pici,
zbada ali pa nas s svojo mislijo kar lepo
intelektualno zakolje. Da nas razveseli. Ali
da nas ogroza..."
Silvija Borovnik
v "Sodobnosti" 10, 1984
("Ob pozvanjanju okoli Lipusa")
Kanada чч9уг?-?-£