Nase Novine, May 30, 1985

              Za
"'ro.sv cj poroea (l.i H' v Clovolandu
nastopil koniiliirno slubo novo inieno
aiu gonoralni konul SKH.I ho V'a.o Ki
je do.sloj dolal kot Tanjugnv dopisnik
Bonnii in Trstu Clo olandu so l)u na
selila t lid 1 np'Uova zona bivs.i napovodo
v.ilka pri KTV I uM .uia
Sponiladansko asodatijo k") ilr.'.iv v
IU4 1 si' jo acolo pod inociiini vlisom no
davneqa sovjotsko anionskot;a sporaiima
o nadaljov anjih potiajan.) nanasapici ti so
na ust,iito tokmov oboroov anpi iono
ralni sokrotar )Z. l'oro do t ' u t ! la) p
poslamoi ii iso Ip'iu na konlororioo o
oor opooi 1
1 lii so jo io! osiijo asodan i
kolltot'olil i i' I .1nl o, o .ill lu .l( o 1
1 i (1 ullll
]od i ski ni'v ,i I iis! pi uid, ii 1
1 p.t o in!
II p. Ill 0 kl si' p (.1 , 1 (111 1
! i м! I'll IV t V I . (! , i
mga mod Zl m .SSSlv" Mod najboli рч
monilunmi vpias.mii ч гмтш mi ч.
dnov m i od a sod a in a o !''! o tt' ( uol I ii
oinonil pi opt oi o aii]o [oilisko vniiu ,i
potrobu po taknisnji sklonitvi spOI ,iu n, ,
o [it opov i 'd i v si h p'diskili posKiisii
l.nn.i.
hikoiioniski nisiitut l)iild),msko piavn.
fakultolo piimoria adnioin proi'doda
lansko povooaipo indu.strisko poivodnje
v Jugoslav iji s po ocanjoin ivoa I'm to in
ugotavlja. da o slo v Jimoslav ijt v lvono
lo celotno povooanp' ldolave am pa k coin
.a okrog 20 odstotkov voc Slooiii]a ki v
lam mod vsemi republikami sicer na)
manj poveeala industrijsko proi.vodnjo
pa je гvoila celo a 3,5 krat v oc. kot ]o
nasal lanski pnrastok tiiono proi.vodtio
Institut ugotavlja. da jo hila lain Slovonipi
stabili.acijsko uspoMiejsa kot pa ]o hila
vsa Jimoslav ipi ' Dclo
so kao da he Ilci Sltn.ini kai so
nokai c,hii pmoslov anska lunula oo[)iav
so nadalp- - s.iino acasiia 1'udi poll po
vojni natocai a hwnno SKK.l n.mipioc n:
bil n.sposon nu'dTfil piispolimi prodlocj
in bilo laksiH'Liu. ki to tako p" vsobmi kul
po melodii obolai d,i so bo is.ulil v mt,i
Jugoslov anov '
Od 1!) lobi uai'ia e nioka v Jimoslav i p
a 18 7 odstotka drapi kruh p,i a 18 od
stotkov I'ako io sklonil Zl.s s suojasp'in
ro[)ubliskih in pokiapnskih ivrsnih sc
tov , namon 1еца odloka pa jo odprav it l nv
soramerja pi'i conah agotoviti lodno
proksrbo doinacoL'a trua m cim bo I j gospo
(larmi porabo moko m kruha v dravi Lo
tosiiji bilancni pnmanjkl pij psemce bo
.na.sal 560 tisoc ton toliko nai bi p- - uv oili
. ♦
Po romann Janva Vipotnika bo 'iba
film v 40 dneh posnel nov slovonski film
naslovom "Doktor" Scenanj je napisal
Vojko Duletic. ki film tudi rezira I'odrob-nost- i
o tem filmu si lahko preberete dru
gje na tej strain
У-
УУ'УуУуУу-у-.
PIamiski zmagovalci
s±ovemL
y-y-y.
V
4
v
ra.miT
pn-b- l
25 tro
40
000
da
dnoh
pa Lam
All jc mogocc, d;i bil edim Planice
fmski dcCck. sodobni Ikaros, ki menjo
i,iavc Cisto izjcmnu
da bo zima, nijo
yvesto zavcmco,
tekmica je spet
roka, ki bila pnpravljena
ublaziti je
Ta roka jc
njej sta
organizacijo in
Za mostvo
da
kot samo Da letcli
ccz hitrc
mozico tistih, Plamca da] bo.
Naj do пјс all nc, naj
s po
pod mno-zic- a,
ni To drugi
plains' i zmagi valcc.
Trctji
Todn Prva
dva
Planici
Matti vraia ogict
plamti vseh trch zmagovalcev
gicje.
sfee
ropis prebivalstva v Avstriji:
ie
e
0 liudi govori sSovensko
Srbobrvascina je najstevilnejsi - Za
manjsinc baje se niso zbrali podatkov
3. marca (Tanjug) Po ccntralnega
avslrij.skega avoda zivi v
ijudi, ley,a jih 7,263.000 avstrijsko drzavljanstvu,
24 1 .000 pa je Ta dobili po prvi
podatkov, branih s popisom prebivalstva leta 1981.
avoii n.ivaja. da a nemscino, ki jo govori l,7
v ljiuli, mcstu po
i.ibi srbohrvascina
l,i ial,igajo vlcjstvom. d.i tujci v
vstiii nastcvilncjsi Jugoslovam Nasih np-liov- ih
clanov 12b 000
Diuga naivcqaskupma tuccv so uiki. ki ph jcfiO 000.
pa 41 000
c ieccno, da niso brali pod.itkov
Piipadnosti kljub pa
pisi 2d 000 tlravl],inov
htv asuno .' 1 Mill -- upviiablja slovcnscino" (to naj
vclj.i)o ,i maiiiscanskc linatc oiioma Slo
von. c )objaviiiih podatkih avstipsko pi'cbiv.ilstso
si,ucsC" od cvro{iskcga ()кнц 20
vsch Ipiili c mlajsih od 1 let. I1-'- . pa
od (s let
.i 1000 ensk pndc iiinii) Su7 moskih
ki jc cil kot
1 47
iJcvct a dclo sposobnega picbiv.ilstva
s s УУ sys л-s- y s yvyS
.Na it i imigrant.skih orga
niacij Kv ropo v Stockholnni mod di'so
tinu pi'isolicnskinn oanu to organia
'i)o tudi Jimoslavija sogovonli o nuj-no- m lboljsanju politicnih in
skih mihjonov ljudi. ki .ivijo unaj
sojo I'nblizno 15 mihjonov
tnp'ov dan ivi in do I v
Voc kot 7 jih jc aposlenih.
i no nulijonov jo mlajsih od lot.
tjina pa jo onsk Stevilo tujih dolavcov
loti nara.sca 1'ovprocjo bivanja v tujini
i i a ; is.i v i niti v 1 1 1) m i iv pa no in
nohno odlaga Mod 1976 in 1978
na primer vrnilo Jugoslavijo vsako
loto povprocno 5H 500 nasih loto
kasnop' 000 lotu 1981 pa jo bilo
so 28 povratnikov tTunjiii:
a sonnnarpi. ki sta ua Hoogradu
(to.spodnrskn .hormca Jutfoslu-vij- v
m vvlcposlamstvo.
bi
linpravili so vec taksnih mi-nuli- h bill v in
Saraj(44i) Jugoslavija in v glav-ne- m zahtevnejse oblike sodelo-vanj- a simboheno je blagovna
mod drzavama dosegla vrednost
81 mihjonov dolarjev. pri tem pa je bil
jugoslovanski izvoz vreden le 26.4 mili-jon- a
— "Vvccr". Maribor
bi .magoalcc letosnjc
bournki se mu
posebne in dosojajo
Ponujalo scyce, zmagala ki Flamcazeli
a pa se jc poskusala vpletati kot grozeia
S sumoumevmm znmahom se sprozila
delovna je poloviti odvedne sne-zink- e,
tveganje in uresmfiti dejanje, ki imeno-val- o
plemcnito tckmovanje. prvi planiki zmago-valc- c.
Foznamo jo dolgo zdruzeni vrlini, ki ju
tudi poznamo - smisel za vrhunsko
delavnost.
kogu jc delala ta roka, cc nc pogumnih
so itjc; visino in globmo tako natanko izmer-jen- o
in gladko, so si cleli. so varno in
v.se rckorde in .so .se njihovc poll iztckale prcd
zaradi katenh jc bila, e in fie
pclje vlak ovija zlovcsdo mcglo ali
se oncem, naj ima svetu primemc tekmiceali
samo posncmalkc - Poncami sc zbira zmagovita
ki je enakc v iportnib avditoriph. je
k )
so kajpada Ictalci. Najbolj Caideni, ker so tudi
najbolj izpostavljeni. tudi popolnoma
zmagovalca jim ploskata, oni pa jima vraCajo pozdrav.
Drugade v ne more biti.
Nykanen se na ledeni sever - s
ognjem, ki iz posod in
resnidno JA NEZ ZA DN1KA R
it
l.v''''
tuji jezik naro-diiosfi- ie
DUIVAJ, - podatkih
za statistiko Avstriji 7,553.338
od ima
tujcev. rezultat so obdelavi
jc
odstotka Avstriji ivccih na diugem
ponavanpi in
poilatck so пкч!
dclavcvv m
diuinskih c
1
ahodnih Nciikcv ii Avstrip
spoioulu o
naiodnostnim iii,insin,ini". Icnin
. astii]skili ..upoiablja
. pa jih
o, koioskc
)) jc
odstotkov
2 odstotka staicjsih
aposlcmmi uslubcncc in utadiukov
di.lavi.c4 000 pioti L44S.O00
odstotkov jc
aposlcncga kmctijstvu
y У sy s
rot konlofonci
io
ospodar
domovino
os a Zahodni Evropi
milijoiiov
5
so
in .so
lotom so
io
domcov.
samo
♦
v orga-niiral- a
kunndsko so Jugo-slova- ni sprojeli kanadsko pobudo.
seminarjev (v
so Zagrebu, Ljubljani
Kanada
trgujeta,
so
menjava
dolarjev
dejanja''!
se
ze V
brez-mcjn- a
za
Ictalccv,
se
prcknva
potcscni.
planiS-ki- m
po4pKi.pi
fcxralce
(ilavna slo enska proslava zmae nad fasizmom
in osobodi(ve bo 18. rnaja v Poljani pri Prcvaljah
UliRIJA.NA, 20. marca - Ittosnji osrednji jugoslovanski proslau
4l)-lfln- ii e os ohoditv c bosla ob obletnici prcboja sremske fronte, ki bo
14. aprila. in p.i ob obletnici adnjili boje 2. svetoni vojni na
Poljani pri Prcvaljah. 15. maja 1945. To bo Indi lavna slovenska
proslava osvoboditt, pripravili pa jo bodo IS. maja na Poljani, so na
danasnji liskovni konferenci povtdali predstavniki or}aniacijskea
komiteja li--
N'.i Knroskcin so .ilVIi o 1l' piosl.ivi i,iiuisl.iti c prccl iksolimi
Icli 1 clos so sklcmh il.i [)iosl.i,i nc smc lc ohiij.m spnmmc n.i
doiZOlikc pO'll 111 Kll S,l ПСПО posl,)ll-IV(- ) 111' 111) V' 111,1.1 [Kill
I.ISID104I Мтл ludi simdcsclti tni dosi''ki Iugosl,iic m um'1,i l.uii shu.iIisIiuicl'.i s.imouir.ivl.ui.i s poud.irkom n.i njscm r.i ou Sl.iwiuitm goMirmk n.i prosl.m n.i I'uljam lm М.тс Dolanc
il.in pir.KiJsi,i SI Rl.okoh 7 Ml n.i4top.iDi'ili s Koioskc. pohr.iii'mh
ubijii in i ,imi's(,,i i,i hn pripr, oiln IS-mmul- m pioi.im
I П p.i I ell ki,iih in' ho I'din.i prosl.iv.i oh 40 Iclnin osvohoditvc in
in.iL'c n.ul t iMmom V koioskih ohuruih ho skoi sc Icto okoli ,40
pnrciliiiv ki.ijcvmh skuiinosiih in liclomih org.ini.ii'ijah, vsc p.i IhhIh imi k sknpni ii.inIov "Svohoili in mini Ob proslavi n.i Folj.im
I'ikIi. oilknli null spomcnik Slo.m.i R.kii.i. ki ncdsl.ivl.i humbo
l-i.ini-i4ko
ki .i r.ipoii v cci i nji'g.i p.i wletiiuolohi Spomcmk
hoM.il v spomuiskcm p.irku Svohoili in miru. ki c oil li'la lcK2 lud.
.iMikn kot kuliumo-t',oilomsk- i spomcmk
Koiosu pnpr,!l,io t mil nuicj -- Is m,i... ki n,i hi д.( inlpili
lli.ist.iM ilom.!cii i I'olj.ini in kjcr hi pnk.i.ih loloyr.ifijc in doku
pii.iiiuiiiul soik ,iiJivnisiilehto. nhloi ilno.i Pa ollij'atonsirioinpun)aslaKvooiospknopmiavnKicinih'koolliakomoujcoj
i ist.o.i pnl.i In. aioba Komunist idala hmsuio ill 'IomMa
I iTCiii.i o in.iiv.kiii ho]ih na Кточкст prcd 4(1 Icli Ohli'tnuo osvo
bodilvi' in poilpis kapitulai'ijc Ncmcijc pa bodo pichuaki S.tvinskc
in Sak'skc iloliiu- - tci Koiosu proslavih t iJi na srecanju 1 1 ma.i
lopohki
ЈЛМЛ KI AS1NC
Lotosnp "Dun ominrnnt;i"v Heneski Slo-voni- ji
je bil ze dvajseti V osrednji mestru
dvorani v Cedadu so se ob tej priloznosti
brali stevilni prebivalci. da bi skupaj z
okonomskimi emigranti terjali od oblasti
pnznanjo narodnostnih pravic Zborova-nj- a
so se udelezili tudi predstavniki neka-ten- h
strank. ki so vlozile v ltahjanskem
parlamentu ascitne zakonske osnbutke
a Slovence 1'red 50 leti je bila lzgnana v
videmski pokrajini slovenscina iz javnega
zivljenja in izcerkva, vendarle pa so hene-ski
Slovene! ohranili s-v-oj joik in kulturno
tradieije za druzinsknm ognjisci in zdaj
ohrabrujoce delujejo v stevilnih kultur-ni- h
dru.stvtuh Kmil Ccncic, ki
je bil glavm govornik. je poudaril tudi to.
da se zgodovina naroda ne meri z zivlje-nje- m
posameznega cloveka ali rodu, pac
pa v stoletnih ciklusih, zaradi katerih se
je treba se naprej boriti in ohranjati po-tomce- m
podedovano jezikovno in kul-turno
bogastvo I'prizorjena je bila drama
Izidorja Predana "Prcpoved", ki obrav-nav- n poI7,ij beneskih Slovcncevskozi dc-sctlet- ja
borb za narodnostno pravicc.
itirali so lzkljucno beneski Slovcnci, izsel
pa je tudi dosodanji stirinajstdnevnik
"Novi Matajur" prvic kot tednik v novi
obliki in vsebinsko popestren. (Lojze
Kante v "Delu")
V gledaliscu "Tone Cu far" na Jesenicah
Pnreditev na Poljani
proslava svobode in miru
40-lt'tni- ce
prireditve.
Duhovnik
jo bila 9 marca premiera Branka Hof-man-a
melodrame "Moz brcz obraza", isto-casn- o
pa je bila uprizorjena se mono-dram- a
"Germaine in pes" Battelino Bara-novieev- e. Besedili imate veliko skupih
dramaturskih in literarnih znacilnosti.
Ohe heroini, Andreja in Germaine, vsto-pat- a
v duhovne in moraine razmere urba-neg- a.
artistienega in intelektualnega po-me- na
in posebnosti. V obeh igrah se soo-cam- o
s tirado modernega sveta: pravo ali
sodstvo. preganjanje ali policija, јеба ali
nesvoboda Zenski sta zrtvi ljubezni, se
pravi svojih custev, a tudi eroticnih vizij,
ki v sodobnem svetu politike, tehnike,
oblastnistva in moskega porabnistva ne
morejo biti drugega kot nezmoznost, neu-resnicljivo- st,
izgubljenost in tragiena sa-mot- a,
ki se lahko razresi le v nicu.
Srecamo mnogo ljudi, ki
govore o svobodi, le malo pa
vidimo (istih, katerih zivlje-nj- e
ni bilo posvedeno pred-vsc- m
kovanju lastnih verig.
LE BON
Svet je oder; prideS, vidiS
in greS mimo.
CLAUDIUS
# Ш8 Т
REKORDNA PLAN1CA - Premagana magidna тсја 190 mctrov, bhzu 150 000 gledalcev in zglcdna orgamzacija so Planici znova utrdili
primal v svetu. (Foto: Joco Znidartid) „, Ljubljana