Nase Novine, November 06, 1986

              1 рт-и1- (л5 ~4_if8KC"'f'9i'Tr.lriWV" """'УчеТ?, frli" "!!?,"?" J "' & ' :„'№" ;. жАтштпПЈчт -- .1 i ffW
Л?ХЛ""'"'Ф ' ,'' & ;y " 1,1" ч "W
ДОЖч л
WW 5k,:,.i' ' № , JWtW улА .пА-Л.- З $г£ЖФ v?l" - "--J itftt Л W-fo-
& V' 4& ' 'Wf'--J - љ, ,л- -
, f ffl's 4
ssr
fc
fthtf r KAJ JE V NOVI
KNJIGI ANE
PRACEK— KRASrE
Drugje sem ze omenil razgovor, ki je
izsel v ljubljanskih Knjizevnih listih ob
izdaji nove knjige ameriske Slovenke in
bivse izdajateljice "Glasa naroda" iz
New Yorka. Po zgledu njenih prvih dveh
knjig iz Kopra, Med dvema domovinama
in Moja ameriska leta, prinasa izdaja
Slovenske izseljenske matice z naslo-vo- m Pesmi izseljenke spet izbor pogla-vitni- h
tem njenega knjizevnega ustvar-janj- a.
Knjiga je razdeljena v dele pod
sledecimi zaglavji: Med sajastimi hribi,
Domotozje na tujih tleh, Za najmlajse,
Veliki Babilon, Proletarci, Vrnitev. Tu
so zbrane pesmi Ane Pracek-Krasn- e.
Federico Garcia Lorca:
VITEZOVA PESEM
Kordova.
Daljna in sama.
Kobila crna, luna velika,
in olive v moji bisagi.
Ceprav poznam vse ceste,
nikdar ne pridem v Kordovo.
Na ravnini, v vetru
kobila crna, luna rdeca.
Smrt me oprezuje
s stolpov v Kordovi.
Joj, kako dolga je cesta!
Joj, moja vrla kobila!
Joj, kome smrt pricakuje,
preden se pridem v Kordovo!
Kordova.
Daljna in sama.
Prevedel Alojz GRADNIK
drzavljanske imbol mednarodne solidamosti
V staremu novemu
,,Al' kotnaj vrata so odprta, vname se
strasni bo'}, ne boj, mesarsko klanje."
Noben drug stavek iz svetovne literature
kot ta stih iz Presernovega Krstapri Savi-c- i,
v katerem opisuje pesnik pokristjanje-vanj- e
Slovencev v 8. stoletju, ne bi mogel
bolje oznaciti dogajanj, ki so se zacela
pred petdesetimi leti, ko so fasisttcni ofi-cirjip- od
vodstvoin poznejsega spans kega
diktatorja Franca 18. julija 1936 zaceli
napad na legitimno vlado republikanske
Spanije.
Nu predvecer druge svetovne vojne je
postala Spanija simbol boja med fasi-zmo- m
in prizorisce najbolj
krvave bratomorne vojne v dvajsetem
stoletju.
Siroki krogi neverjetno revnega span-skeg- a
prebivalstva, proleta-riat- a
velemest Madrida in Barcelone,
narodnozavedni Baski in Katalonci, pa
tudi velik del vojascine, kot npr. morna-ric- a
ter mcstna policija Barcelone, so
ostali zvesti republiki in so zaceli boj za
njeno obrambo, boj proti pucisticnim
oficirjem, ki so hoteli zavrteti kolo 6asa
nazaj.
Nosilci upora proti legitimni vladi
republike - oficirji, plemstvo in duhov-scin- a - so morali kmalu spoznati, da
iz moci ne bodo mogli premagati
svobodoljubnega ljudstva. Zato so pokli-cal- i
na pomoc najagresivnejse sile takrat-neg- a
casa: nacisticno Netncijo in fasi-sticn- o
Italijo, ki sta radevolje prihiteli --
ne samo, da bi pomagali svojim ideolo-ski- m
somisljenikom, temvec v prvi vrsti
zato, da bi lahko neposredno na fronti
preizkitiili svoje orozje in vojasko tehni-ko- ,
saj je Hitler ze takrat pripravljal
drugo svetovno vojno.
Svetovni pioletariat je na to
fasisticnih sil Evrope odgovoril na
svoj naiin: iz vseh delov in dezel sveta, iz
Evrope, Amerike in Sovjetske zvcze so
prihitelc mednarode brigade na pomof
spanski republiki. V spanski drzavljan-sk- i
vojni se je prvic (in doslej tudi zad-nji- c)
uveljavil pojem „mednarodna soli-damos- t".
Celo mala Avstrija, takrat ze
pod skornjem Dollfussovega avstrofasi-zma- ,
je dala nad 2000 interbrigadistov,
so nekaj let pozneje kot partizani znova
Dodan pa je se izbor njene kratke proze,
od casopisnih clankov, crtic, do kratkih
zgodb, o katerih kritiki menijo, da je v
tej zvrsti nasa rojakinja dosegla svoj
vrh.
V intervjuju, ki ga je napisala Marjeta
Novak Kajzer, beremo tudi nekaj avtori-cini- h dobesednih izjav, na primer tole:
"Ce bi hotela zliti v pisano besedo vsaj
bistveni del dolgih let bivanja v obljub-lj- e
ni dezeli, tedaj bi moral biti to ro-ma- n,
dolg roman, v katerega bi vpletla
mnogo ljudi, sreeanj, dogodkov, vtisov
iz tegobnih in tudi veselih casov izse-Ijenske- ga zivljenja v tujem svetu."
Je kdaj imela tudi kak konkretnejsi
nacer za tako obsezno delo? vrprasuje
novinarka. "Ni bilo casa", se glasi odgo-vo- r. "Prevec let sem 'zapravila' v novi-narstv- u.
Zdaj pa tudi volje ni vec in z
ocmi imam tezave."
Ana Pracek-Krasn- a govori v tej objavi
tudi o vzrokih za to, da je Glas naroda
prenehal izhajati in da ima Prosveta da-ne- s
samo eno skromno slovensko stran.
Te vzroke vidi v izumiranju starejse ge-nerac- ije slovensko berocih izseljencev
in delno tudi v 'politicni locitvi' novimi
prisleki, ki so se naselili v ZDA takoj
po zadnji vojni, tistega bolecega vprasa-nja- ,
kaj neki se je zgodilo z vsemi dru-gi- mi novejsimi priseljenci (iz Jugosla-vije- ),
s tistimi iz petdesetih, sestdesetih.
in sedemdesetih let, da se sploh ne zani-maj- o
za slovenski tisk, pa ne zastavi. Teh
novejsih imigrantov je, kot vemo na ti-so- ce in tisoce, a v ameriski (ali kanad-ski- )
javnosti vztrajno molcijo in to kljub
svoji pismenosti iz solskih klopi nove
Jugoslavije. To zanimivo vprasanje iz
nasih dni je zelo mucilo napr. pokojnega
kulturnika Franka Cesna in njemu po-dob- ne slovenske pionirje iz Clevelanda,
odgovora pa tudi on ni imel, ceprav je
bil sila moder moz. — I.D.
Ob 50-letni- ci spanske vojne:
boju proti in fasizmu
demokracijo,
kmeikega
kaj
lastnih
sodelova-nj- e
zaUeli boj za osvoboditev - tokrat svoje
lastne domovinc.
Skoraj stiri leta je spansko ljudstvo s
pomocjo mednarodnih brigad branilo
svojo republiko, koncno pa je izkrvavelo
in podleglo. Vzrokov za to je vet, eden
glavnih pa je bil gotovo v ogromni teh-nic- ni
premoci fasisti£nih cet, ki so bile
opremljene z najmodernejsim orozjem
Pablo Picasso: GUERNICA
Hitlerjeve Nemdije in Mussolinijeve Itali-je- .
Pravi simbol zverinske krutosti fasi-sto- v
je postalo spansko mestece Guerni-ca,
kjer so po nemskem letalskem napadu
26. aprila 1937 nasteli 1654 mrtvih, pre-tezn- o
zensk, otrok in starcev. Znani sli-k- ar
Pablo Picasso je s svojo sliko „Guer-nica",
ki je nastala pod vtisom tega gro-zodejstv- a,
ustvaril trajen spotnin nesamo
na to grozoto, marvec proti grozoti vojn
nasploh. Sploh pajc zanimivo, s kaksno
vnemo so stevilni umctniki in intelck-tual- ci
tega Casa sledili dogajanju v Spani-j- i,
in sicer izkljucno na strani republikan-ski- h
sil. To ne velja samo za ze omenje-neg- a
Picassa, to velja v isti meri za ameri-skeg- a
pisatelja Ernesta Hemingwaya, ki
je s svojim romanom „Koinu zvoni"
postavil casten spomenik borcein zasvo-bod- o;
in to velja za Georga Oi wella, za
Egona Erwina Kischa, da omenimo le
najslavnejsa imena ljudi, ki so se na kul-turne- m
podrodju nedvoumno opredelili
proti fasizmu - za demokracijo.
Sokriva koncnega poraza republike so
bila tudi necnotna gledanja in stalisia v
vrstah republikanskih sil samili. Osred- -
CINICEN POGLED
V BODOCNOST
Znani ameriski pisatelj Paul Theroux,
cigar Moskitna obala bo v kratkem na
filrhskem platnu, se je po desetih roma-ni- h,
stirih daljsih novelah, treh zbirkah
krajsih zgodb in petih potopisnih knji-ga- h
prvic predstavil s fantasticnim de-lo- m,
v katerem se zagleda v bliznjo pri-hodno- st
nasega sveta. Naslov "O-Zon- e"
(Cona O) se nanasa na del severne Ame-rik- e
v enaindvajsetem stoletju, kjer se je
v kraju Ozarks zgodila nuklearna ne-sre- ca in ustvarila rod izoliranih 'tujcev',
ki zivijo kot divjaki. Najbolj zanimiv pa
je v tej zgodbi avtorjev pogled (mogoce
ze kar napoved?), da bodo to novo Ame-rik- o
vladali "lastniki" (Owners), nekak-sn- a
elita, ki zivi v neboticnikih Manhat-tana- ,
seveda obdana z visokim obzidjem,
leto pa naj odganja 'tujce', te razlascene
mnozice ljudi, ki so rezultat splosnega
svetovnega gospodarskega zloma in nad
njimi visecih oblakov radiaktivnega od-pad- a.
Ali bo res tako? (I.D.)
Znanstvenika z univerz v Goeteborgu
in Braunschweigu sodita, da je 95 odstot-ko- v
moznosti, da se bo vsakih dvajset
let v kaki jedrski elektrarni zgodila ne-srec- a,
podobna katastrofi v Cernobilu,
ali okvari na otoku Treh milj. Njuno pi-sm- o
je izslo v reviji Nature.
Lani je emigriralo vec kot ll.OOO Juz-noafricano- v. Odkar (1984.) so protesti
proti rezimu v Pretorii tako mnozicni, se
je naglo zmanjsalo tudi stevilo tujcev, ki
se priseljujejo v to drzavo. Drzavljani Juz-noafris- ke
republike najpogosteje odha-jaj- o
v Veliko Britanijo, v ZDA pa se jih
je lani preselilo okoli 600.
nje vprasanje v tem taboru seje razvilo ob
sporu, ali gre v drzavljanski vojni zgolj
za obrambo republike, kot so menili
spanski komunisti, ki so sledili navodi-lo- m
Stalina in Moskve, ali pa velja tudi ze
izvesti socialno revolucijo, kot so to
zastopali zlasti anarhisti, ki so bili takrat
najmocnejsa leva sila v lepublikanskem
taboru. Zal levica tega boja ni izbojevala
demokratidno, marvec na svoj in za teda-n- ji
cas stalinisticni nacin: s tem, da so
komunisti pod vodstvoin sovjetskih inter-brigadistov
kratkomalo oznaCili vse levi-cars- ke
sile, ki se niso hotele pokoriti
sovjetskemu staliscu, za Jrockiste" in
„objektivne pomagade svetovnega fasi-zma- "
in podobno, so cepili zivljenjsko
vazno enotnost in tako doprinesli svoj
delez k demoralizaciji tepublikanskega
tabora. To je hkrali tudi eden najvecjih
madezev v zgodovini delavskega gibanja
sploh.
Vendar tudi ta madez ne more zatem-nitisvetle- ga
heroizma spanskega ljudstva
in mednarodnih brigad, ki so se stiri leta
upirali fasizmu, preden so morali kloniti
vojasko-tehnic- ni premoci.
„Brigada internacional bo vecno
ostalo slavno nam ime!" so kljub porazu
ponosno zapeli interbrigadisti, ko so
morali zapustiti Spanijo, ki jim je v casu
svoje borbe postala nova domovina. In ta
zavest tudi se dunes velja kot simbol med-narodne
solidamosti v boju proti ostan-ko- m
starega in pojavom novegafasizma.
"Slovenski vestnik"
:
V?
Najvisjo slovensko novinarsko nagra-do- ,
nagrado Toneta Tomsica za zivljenj-sk- o
delo je letos prejel dolgoletni ured-ni- k
Slovenskega vestnika v Celovcu
Rado Janezic. Letos praznuje ta zasluzni
slovenski publicist 40-letni- co svojega
novinarskega dela skupaj s 40-letni- co
Slovenskega vestnika. "To dvoje je zame
nelocljivo", je napisal od tem dogodku
Slavko Fras, nekdanji dopisnik Dela v
Asvstriji. "Radotov bojeviti slog, nje-gov- a
— v najboljsem smislu te besede —
aktivisticna zagnanost, njegovo obvla-dovanj- e
snovi ob ne nehnem sodelova-nj- u
"zgodovinskega spomina" so znacil-nos- ti
tega casnika kot celote..."
Rad Janezic v urednistvii . . .
V Celovcu sta obe osrednji slovenski
organizaciji skupno predstavili brosuro
z naslovom "Tudijaz bi rad znal dva je-zika- ".
Ta brosura naj pomaga vsem, ki
zelijo svojega otroka prijaviti k dvojezic-nem- u
pouku, sluzi pa naj tudi kot argu-mentacijs- ka
pomoc uciteljem in kultur-ni- m
delavcem, ki se trudijo za cim visje
stevilo prijav. Besedilo sta napisala To-ma- z
Ogris in Mirko Wakounig, ilustriral
pa je Bozo Kos.
Trubar in lubi Slovemk
Vse resnicno pokoncne Slovence smo izgubili v kmeckih
uponh in protireformacijskih gonjah, kar je ostalo. je narod
hlapcev. Nekako tako je na zacetku tega stoletja resignirano
ugotavljal han Cankar. Pa je najbrz hotel le temu narodu
vdahniti nekaj trubarjanskega samozavedanja in samozaupa-nja- .
Vsaj z rahlo popkovino je sleherni Slovenec povezan s Pri-moze- m
Trubarjem in njegovim velikim dejanjem. Letosnje leto,
kije zaznamovano tudi z danasnjim stiristoletnim Trubarjevim
jubilejem. rojstvo in smrt se ob tako visokih obhajanjih zlijeta v
eno samo spominjanje na zivljenjeje cas in priloznost za misel.
Tudi o dolgoletni slovenski nepravicnosti do zacetnika nasega
tiskanega slovslva, o predsodkih, ki so poplitvili razumevanje
njegove vrednosti. Kako so ga imeli nekoc polna usta liberalci.
da sojezili klerikalce, pa vse do danes, ko mu kak pametnjako-vi- c
skusa natakniti pecat polemike vrednega klerikalca.
Danes ze vemo: pred Trubarjem se nas zgodovinski spom'm
trga na razdrobljene koscke tezko zapomnljivega pismenstva v
tisocletni dobi prvih zapiskov. po Trubarju smo prvic poime-nova- ni
kot lubi Slovenci — zjezikom. ki je prvic dokazal pro-stra- ne
meje svoje izrazljivosti. In z duhovno potjo, ki se je do-konc- no
zarisala.
Melita Forstneric-Hajnse-k
Clovek, ki hode vsepovsod
veljati za dobrega, bo med
mnozico tistih, ki niso dobri,
hoccs noces propadel. Zato se
mora, ce se hoce obdrzati, na-uci- ti. daje lahko po potrebi tu-di
nedober.
Niccolo Machiavelli,
italijanski pisec
je. ce
ni za nic posnben, toda se vec-j- a
nesreca je. da hnce biti spo-soh- en
za vse.
Gracian
Spanski moralist
I — Na vratih kadrovske shdbe: Nezaposlenim vstop
prepovedan! (Drago Selinsek)
i XXX
V__
Velika nesreca clovek
— Tisti, ki so cloli, najveckrat gor placajo!
(Joze J. Petelin)
XXX
— novinarja, kije clanek partije.
(Milenko Pajon'c)
XXX
— Tudi ti, mali clovek, Unas veliko potrebo.
(Duro Маигтап)
x x x
turizem.
Balthasar
Poznam
Najpogostejsa oblika nasega turizma je — avan- -
(Dusan Mevlja-Mejdu- s) 0
'.
f &0l
i-- 4 4