Nase Novine, February 13, 1986

              ',tmf" t-- jp r" "- - n-'- t, -- - " и!С;љ' V'4"ir „ ~" л ?"l - ~" ~ £' "" " "11'fJ~ " tff ЛН)'№ i irtfrfjtf t ч rJffn v it
1(
I
IV
ffe
5Kft o? I
' !
"
i
V APLENUM KULTURNIH I
DELAVCEV OF
e dni je slovenski javnosti sprcgovoril
stirinajsti plenum kulturnih delavcev
OF. Ga je ta javnost tudi slisala? Bo ugotovitvam in spozna-nje- m,
ki so jih izrekli njegovi udelezenci, pritrdila ali jih
zavrnila? Jim bo polemicno postavila nasproti svoja spozna-nja- ,
svojo zgodovinsko, druzbcno in osebno izkusnjo? Kajti:
plenum kulturnih delavcev OF ne vidi svojega smisla in
namena zgolj v izmenjavi mnenj in pogledov med udelezenci;
njegova ambicija je iz leta v leto izrazitejsa: aktivno hoce
poseci v naso stvarnost, zdramiti in spodbuditi se nezaintcresi-ran- o
javnost, da bi odgovorneje razmisljala o sebi kot narodni
in socialni skupnosti, o dobrih in slabih straneh lastnega
zivljenja, o moznostih in nevarnostih, sredi katerih se naha-jam- o
in pogosto dobesedno ne vemo ne kod ne kam.
Plenum slovenskih kulturnih delavcev je ambiciozno zborova-nj- e
slovenskih razumnikov, v marsicem paradoksalno samo v
sebi: ze po naravi, po nekaksni dedni pravici in dolznosti
skusa spet in spet razumeti svoj narod v njegovi nekdanji
podobi, hkrati pa si z ne manjso zavzetostjo odgovoriti, v cem
je (ce sploh je) aktivno slovenstvo danes, ob hkratnem spozna-nju- ,
da je lahko samo aktivno slovenstvo porok za nas obstoj,
za nase nacionalno prezivetje. Ze to razmisljanje sili razprav-ljalc- e
v kar najvecjo kriticnost. Zato je razumljivo, da je vec
pesimizma kot roznatih vizij, vec obsojanja nasih konkretnih
druzbenih razmer kot samovsecnih ugotavljanj, kaj vse da smo
postorili in dosegli po zmagovitem narodnoosvobodilnem boju
in revoluciji, v teh enainstiridesetih letih socialisticne, veci-nom- a
tudi samoupravne druzbe.
Najbrz ni nakljucje, da sta moto in spodbuda letosnjega ple-num- a
4. tocka temeljnega programa OF: Z osyobodilno
akcijo in aktivizacijo slovenskih mnozic preoblikuje OF slo-venski
narodni znacaj. Slovenske ljudske mnozice, ki se borijo
za svoje narodne in cloveske pravice, ustvarjajo nov lik aktiv-neg- a
slovenstva. Vse namrec kaze, da smo se znasli na tisti
stopnji nacionalne in druzbene ozavescenosti, ko se moramo
javno, torej kolektivno, kot skupnost, vprasati, koliksna je
nasa zivljenjska moc in upravicenost svobodnega, perspektiv-neg- a
in dostojanstvenega nadaljnjega bivanja na tem prostoru.
avajanje 4. tocke OF naj bi bilo na
prvi pogled predvsem spodbudno,
ze sama njena formulacija (iz leta 1941.) naj ne bi dopuscala
nikakrsnega defetizma: je namrec izrazito afirmativna v smislu
zgodovinskih pricakovanj. Slovenski narodni znacaj, si hitimo
dopovedovati, se je spremenil, temeljito in zanesljivo, prav v
duhu takratne programske vizije ustanoviteljev OF. Do taksne
spodbudne sodbe o sebi se po asociativni logiki najpogosteje
dokopljemo prek zanikanja znane Cankarjeve sintagme o
Slovencih: Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za
hlapcevanje. Nekoc je bila ta Cankarjeva obtozba pljunek v
obraz slovenski druzbi, takratnemu slovenskemu narodnja-stvu- ;
zdaj nas ob njej presine skoraj blago zadovoljstvo, da
smo se iz Cankarjevega naroda hlapcev prek enobejevskega
naroda junakov povzdignili v moderen, svoboden, demokrati-cen- ,
vsestransko ustvarjalen narod.
Smo to res?
Kriticno, tudi neprizanesljivo samokriticno razmisljanje o
temeljnih vprasanjih slovenstva na plenumu ni bilo pritrjujoce,
nic samovsecnosti ni bilo v njem, bilo pa je dovolj volje, da bi
ob vecji vednosti o sebi in svoji usodi storili kaj vec zase, za
svojo sedanjost in za svojo prihodnost.
Morda ni nezanimivo ob tem razmisljati, zakaj je bil plenum
kulturnih delavcev OF ponovno priklican v zivljenje, kdaj in s
kaksnimi pricakovanji. Prvi je bil sklican ze'leta 1941, potem
se je sestal se dvakrat med vojno, cetrti, zdelo se je, da zadnji,
je bil po osvoboditvi. Obnovljen je bil sele leta 1978 in takrat
smo se mnogi sprasevali o njegovem smislu v novih razmerah
in celo o moznosuh, da se sploh obdrzi. A obdrzal se je. Letos,
kot receno, se je sestal ze stirinajstic, devetic zapovrstjo v novi
preobleki. Ob revitalizaciji leta 1978 so bila pricakovanja
skromna in miroljubna: pricevanja o velikem casu, ki se
odmika, zbiranje in tehtanje zgodovinskega gradiva. Danes je
njegova aktualnost tako ocitna, da mnogi ze vidijo v njem
zametke, ce ze ne temeljev Vidmarjevega in Stihovega sloven-skeg- a
kulturnega parlamenta, Nekateri predlagajo, da bi v
resnici in institucionalno to tudi postal. Toda ne glede na to,
kaj plenum je in kaj lahko postane, nekaj je vendarlc ze zdaj
jasno: plenum je ze zdaj tribuna slovenskih razumnikov, ki se
zavedamo, da je treba o temeljnih vprasanjih naroda in druzbe
nepretrgoma razmisljati, komplementarno in polemicno, in da
je treba-svo- j nacionalni in druzbeni razvoj tudi na6rtovati.
Vendar nacYtovati na osnovi najbolj odgovornih in kompeten-tni- h
spoznanj, izkusenj in predvidevanj. Zato je ne samo odvec,
ampak ze kar skodljiva zaskrbljenost nekaterih, ki v sedanjih
plenumih ne slisijo vec enotnih ocen, ne odkrivajo vec volje po
skupnem nastopanju, poenotenem zavzemanju za isto stvar.
Gledanje na druzbo in cas je namrec vse bolj diferencirano,
pogledi na iste stvari so razlicni, tudi poudarki o pomembnosti
se razlikujejo, skupno ostaja le prepricanje, da kot druzba
zaostajamo in da smo zato ogrozeni v svoji narodni biti.
: --Prepricanje, da smo med NOB v seda--- L
nji samoupravni druzbi preoblikova-l- i
svoj znacaj tako opazno, da bi lahko z njim racunali v
sedanjih preizkusnjah, je vse prej kot trdno, komaj da se ga
kdo upa izraziti. Slovenci ta trenutek nismo kaj prida zado-volj- ni
sami s sabo. Obcutek imamo, da bi lahko ob sedanjih
intelektualnih in materialnih potencialih vec storili za svoje
bolj ali manj nemoteno potovanje skozi cas, ki se posebej do
malih narodov in novih druzb ni kaj posebno prizanesljiv.
Podobni smo vojacku s svincenimi nogami: karkoli in kakor-kol- i
nas premetava, zmerom nas vrze (ali se postavimo) tako,
da se vsa nasa vprasanja stekajo predvsem v eno, temeljno: v
nacionalno vprasanje, ki je vse prej kot samo iskanje naj-ustreznej- se
definicije o sebi, saj slej ko prej ostaja nasa osrednja
zivljenjska preokupacija. Ko danes razpravljamo o slovenstvu,
imamo v mislih komplementarno problematiko vsega nasega
zivljenja, od gospodarstva do kulture, umetnosti in morale.
Zato toliko obtozevanja drug drugega, pa tudi samoobtozeva-nja- ,
kakrsnega zlepa ne srecamo pri drugih narodih. Svoj
polozaj, prakticni in ohranitveni, vidimo domala samo se v
ideaiiteti, v tem, kar naj bi bili, in ocenjujemo za izdajstvo ali
vsaj za prevaro ali ignoranco sleherno odstopanje od taksne
idealitete. Zato se tako pogostoma, nemalokrat s pravim
sadomazohizmom, vracamo v preteklost in v njej izkopavamo
predvsem vse svoje slabosti, zmote in napake, sleherno dvo-umn- o
odlocitev, napacno potezo. Na tej ravni je nas smisel za
zgodovinsko kontinuiteto naravnost strasen: ne odpuscamo si,
ne pozabljamo, za sleherno sedanjo stisko iscemo v preteklosti
prave razloge zanjo. Ves nas NOB in revolucija sta na
secirni mizi: rezemo, trgamo, osvetljujemo. Mesijanstvo in
pohujsanje hodita ves cas z roko v roki. Ce smo se do
nedavnega menili, da je za javnost pomembna predvsem sin-tez- a,
splosna ocena, celovit pogled, smo zdaj vsi zagledani in
zaverovani v analiticen nacin misljenja in videnja. Smo bili
prej enostranski, smo enostranski zdaj?
Necesa se nedvomno zavedamo: idealitet ni in jih nikoli ni
bilo, ziveti moramo iz sebe, iz realnosti svojih eksistenc, vizije,
kolikor jih kdo se kdaj ugleda, nas ne opijajo vec; tudi
slavna preteklost, celo v svojih najvisjih vzponih, nam ni vec
usmerjajoci svetilnik, ko brodolomimo v viharju. Viharji pa
vse bolj postajajo nase bistvo.
Ne zavedati se tega, bi pomenilo, da bi se utegnili vprasati,
kam plove plenum kulturnih delavcev OF? Nic vec ni v njem
povzdigovanja preteklosti, na katero se s svojim naslovom
veze, postal pa je pomembno samosprasevanje Slovencev o
poteh, ki smo jih hodili, ki jih hodimo ali bi jih morali hoditi.
Je resnicno kriticna tribuna slovenskega razumnistva. Sooca-nje- ,
ki prinasa tudi nestrpnost, vseh generacij, ki se ali ze
razmisljajo. Razlogi za njihovo nacionalno zavest, njihovi
pogledi na aktivno slovenstvo danes, so razlicni, tudi naspro-tujej- o
si in se med sabo zanikajo, vendar pa so v prav taksni
razporeditvi nasa edina realnost. Prav upostevanje teh.razlik
omogoca novo kvaliteto, uporabne sinteze, ki naj bi postala
druzbena akcija, ko si prizadevamo za aktivno slovenstvo.
bila 4. tocka OF pred petinstiridese-tim- i
lcti utopija, ce se zdaj sprasujemo,
ali je sploh prislo do spremembe slovenskega narodnega zna-caja- ?
Dokazov za taksno ali drugacno trditev je dovolj,
odvisno od razpolozenja in nasih intimnih izkusenj, pa tudi
pricakovanj , toda nekaj se je vendarle premaknilo: nase prepri-canje,
ob izkusnji NOB, da smo preoblikovali svoj znacaj, nas
danes usposoblja, da zmoremo razmisljati o svojem sedanjem
polozaju, duhovnem in materialnem, trezno in kriticno,
morda prvic zares brez potrebe po utopiji.
Prejsnji plenum je razpravljal o skupnem slovenskem kultur-ne- m
prostoru in s tem odlocilno pripomogel k dokumentu z
istim naslovom, ki ga je pred kratkim sprejelo predsedstvo RK
SZDL in je temeljna4istina o slovenstvu, o aktivnem sloven-stvu
danes. Zdaj je razpravljal o preoblikovanju slovenskega
narodnega znacaja. Odprto, kriticno, pluralisticno polemicno.
S tem najbrz ze opravlja temeljno funkcijo slovenskega kultur-nega
parlamenta.
CIRIL ZLOBEC
dm vec kulture inmma,
tem bolj smo nurod. . . .
C
nns }.c pred snmimi scboj ni
sram, vsaj pred tistinu. ki
piidejo z.i muni, bi nas mora-l- o
biti sram tega beraslxa, ki
jim ga bomo izrocili: Nate --
dediei. Hvala lepa a take
odete!
OTON ZUPANClC
Bitko proti birokraciji so
veii v roke birokrati, kajpa-d- a
zato, da bi jo uspesno iz-gubi-li.
IVAN STAMBOLIC
Prodajanjc knjig zahtcva
danes ve6 pamcti kakor pi-sanj- e.
HERBERT REINECKER
m 19 I ©
I 1
V 0
France Fopit:
Oaiuisnie krinc ramcre je mogoce, muta-tis
mutandis, primerjati z usodnim 1941. le-to- m.
ki) smo bili Slovenci. ta malostevilcna
skrajna zahodno slovanska zagozda, prepre-k- a
agresivncmu germanstvu pri dostopti k
toplemu morju. Pod vodstvom v Osvobodil-n- o
fronto zdruzenih komunistov, krscanskih
socialistov. kulturnih delavcev in naprednih
sokolov smo tedaj zaceli boj za narodne in
cioseske pravice. torej osvobodilni boj in
socialno revolucijo, ki ne pomeni nic druge-ga.
kot to - bi rekel Cankar - da bodi
vendarle koncno jablana tistega, ki jo je zasa-di- l
in ne tistega, ki jo je otresel. Ta nujen boj
je bil krvav in neizprosen, drugacen tudi biti
ni mogel. saj je slo za tektonske druzbene
premike: izborili pa smo temelje slovenske
drzavnosti in si zagotovili enakopravnost
med modernimi evropskimi narodi, enako-pravnost
in pravice biti Slovenec tudi tistim
rojakom. ki so ostali zunaj meja Jugoslavije.
Zato ne more biti dvoma v to, da sta bila
osvobodilna vojna in revolucija doslej najvec-j- e
vojasko. politicno in kulturno dejanje Slo-vencev
in je prav zato moglo sproziti proces
"Ustvarjanja novega iika aktivnega slove-nstva.
Razumna in tudi potrebna se mi kaze vne-m- a
prenekaterih, tudi izmed vas, da se to
veliko dejanje nasega naroda vedno znova
razlaga in osmislja, ne nazadnje tudi zato, ker
irna vsaka generacija pravico do samosvojega
premisljanja o zgodovini svojega in drugih
narodov, seveda nam pa to ne sme jemati
moci za premagovanje sedanjih kriznih raz-mer
in krniti prepotrebno vizionarstvo, ki sta
ga zapoceli osvobodilna vojna in revolucija.
Nesmrtnost so si tvorci programa Osvobodii-n- e
fronte zagotovili prav s tem, ker so na
podlagi znanih zgodovinskih dejstev in ob
temeljitem poznavanju tedanjih svetovnih in
domacih prilik znali zacrtati resilno pot iz
navidez brezupnega polozaja, v katerega nas
je pahnil nacifasizem in nenarodna protiljud-sk- a
starojugoslovanska politika. Zato velja za
danes in tudi tu: kontinuiteto vloge kulturnih
delavcev Osvobodilne fronte boste potrdili.
ce bo vasa misel - tudi na zdajsnjem plenu-mu
- v pomembnem delu segla v jutrisnji
dan. Ob tem povejmo na glas, da nasa per-spekti- va
ne more biti realsocializem in ne
restavrirani kapitalizem! Temeljno izrocilo
OF in AVNOJ je repubika in federativna
ureditev drzave, njeno nadaljevanje pa soci-alistic- no
samoupravljanje in neuvrscenost;
druzba. kjer bo vsakdo zivel od reultatov
svojega deia. v kateri bosta zivi nujna sociali-sticn- a
solidarnost in vzajemnost.
Tako kot v usodnem 1941. letu tudi danes
potiebujemo Slovenci - zlasti med nosilci
najodgovornejsih tunkcij v gospodarskem in
druzbenem zivljenju - moze. ki bodo nosilci
aktinega slovenstva. Pokoncna drza, moral-n- a
trdnost. humanost in tovaristvo so tiste
vrline. ki morajo ob veliko znanja krasiti
novodobne oelovce.
Slovencem ni bilo in tudi v bodoce ne bo
nicesar podarjenega. Preziveli bomo, ce ho-mo
kot posamezniki in kot narodna skupnost
notranje trdni ter obenem odprti do sosedov
in sveta, ce bomo tvorno vkljuceni, skupno z
ostalimi jugoslovanskimi naiodi, v iskanje
novega, napiednejsega. Gojiti moramo ved-no
in povsod strpen dialog in socialisticno
pluralnost, ki sta bill lastiu medvojnim kul-turni- m
delavcem in ki sta pogoj humanizira-nj- a
nasega zivljenja in boja.
V svojem porocilu o lepo uspeli pro-sla- vi
v Gregorcicev spomin v goriskem
Avditoriju je dopisnik Dela Lojze Kante
predvsem v tem, da sta laicna in
katoliska prosveta zdruzili svoje moci v
enotnost pogledov na pomen in vlogo,
ki jo je imel Simon Gregorcic za sloven-ski
narod. Zamejsko proslavo ob 80.
obletnici pesnikove smrti sta priredili
Zveza slovenski kulturnih drustev in
Zveza slovenske katoliske prosvete. Po-teka- la
je v znamenju letecega goloba z
oljcno vejico in Gregorcicevih verzov:"...
tu rod je moj, tu moj je kraj..."