Nase Novine, June 06, 1985

              e
Z&L
X Ljubljam v bil sredi februaria do
rani teolosko fakultote dodnem мш;ш
ij ob 1 100 letniei smrti м Mctoda "Srvea
njc solunkib brntov s Cinhi in Mctoda s
Slovcnci" Sunpoij je priredil mstitut a
godovmo cerkve pn leoloski fakulteti
Med predavatelji so bill Bogo Grafonauer.
France Perko. Metod Bonedikt, dost Mar
telanc. Franco M Dolmar .Joo Korua.
Marijan Smolik. Stanko Jnnezic. in drum
Telo 11 ]a I.j u I) Ij ana jo pnpiav ila iimmii
dokumontarnih oddaj pod skupiiim n.islo
vom "I'nec anja Kdardu K.irdclju in
jih posvctihi 40 ohlctnwi osoboiiitc
Гп a namanka jc lul.i n;i porcdu 22
bruarja, n.ilo pa s ч1 i naslcdnph pctko
ib cecnb acclc rtili m' nadaljnic cpi
ode ijcmo imiic ki i htfdn prcd.iiiili
seo pribodnjc loh .si epiod --w sc
dijo torn aporcdju S.i ргаци ропппа
Kristofovo orenje. I'fitelj l:m. Siceanc
pnbodnotjo, Odloeitc etc Smcri
Marea bolo Pi iec ania aoele prod.nili
tudi oslalo iuuosoanski' toleiie
adnjih nokai lotih so na кпцпот
trgu Slovemji so veekrat poavlja alo
bii l)raa w Col men s knjigami tako
koroskih slovonskih avtorjo kot avtoriev
i"matice" So pomembnejse ]o morda da
so uveljavlja tudi na avstnjskom. t j nom
skem knjiznem trgu. predvsem s proodi
slovenskih dol v nemskem joiku Znano
jo, dase je ob koncu lanskega leta predsta-vil- a
7. vec doh v torn jo.iku na Punaju -- odmev nanjo. kot zdaj pravi vodja Dravo
Lojze Wiesor. jo dokaj dobor in zanimanje
kupcev zanje prav (ako Zlasti se volja to
Simfoniki RTY sklenili
amerisko turnejo
FLORIDA. 20. marca - S sinoenjim 24.
koncertom v Naplesu na jugu Flonde sc je
koncalo gostovanjc, ki jc navrglo simfonicnc-m- u
orkestru Radiotelevizije Ljubljana more-bit- i
najvec uspcha v tridesctih letih njegovega
umetniSkega udejstvovanja. Od prvega kon-cert- a
v Portlandu v Orcgonu na sevcrzaho-du- ,
do tega zadnjega na jugovzhodnem koncu
Zdruzemh drzav Amerike so naSi glasbeniki
dozivljali pravc ovacije pn obcinstvu.
Kntiki so skoraj brez izjeme omenjali kon-cert- c
nasega orkestra kot vrh konccrtnc sezo-n- c
v krajih. kjcr so simfoniki Radiotclevizijc
Ljubljana nastopali Poleg dirigentov Antona
Nanuta in Marka Mumha ter solistov Momkc
Skalar, Jozeta Falouta. Cmla Skerjanca in
Alojza Zupana zasluzijo priznanjc prav si
clam orkestra. ki so igrali zavzeto dozivcto in
z ljubenijo do glasbc. kot jc zapisal cden
izmed kntikov
Toliko iljcn]a na odru e dolgo nismo
doziveli Morda so prav aradi tc avcrovano-st- f
v glasbo, ki pomcni vcasih ec kot sc taksna
popolnosl nuiziciranja, nckatcn kntiki po-stavlja- li
glasbcnike nasega orkestra ob bok
svetovno znanim ansamblom Neizpodbitno
pa jc: ce so sc simfoniki Radiotclciijc Ljub-ljana
na turneji prod dvema letomaprvic uve-ljavi- li
na amenskih koncertmh odnh, so si
Ictosnjim gostovanjem povscm utrdili ugled
velikega orkestra Slovenski simfoniki se da-ne- s
vracajo dtmov po naporncm gostov.mju,
na katcrcm so prepotoah 15 tisoc kilometrov
v aUobusih in sc prccej cc letalih l'oda
ponosni, i.U so na najvisp ravni prcdstavili
slovcnsko glasbenistvo drugem okolju Kaj
je sc trcba povedati k soglasm elji gostiteljcv
Ta orkestcr bi cimprej spct radi poslusali v
nasih koncertmh dvoran.ih
DUSAN Vhl KAVLRH
slorenskie
a almanah o slovonski nianjsinski problo-matik- i
Slowonischo .labrbuocdior 1985 Za
lotosnjo pomlad napovodujo alo.ba novo
(lelo Florjnnu lApusn "J.'ioi pvhn". ki so
modornom sloju noa lotova vaskoja
nuloja ' nomskom joiku pa bodo mod
(irumm islo I'rcibmr "Solico", Kosmii
cc;i "Hnhid;i o trobcnti in obhiku", Vl;idi-mir- n K;icic:i "Znpismk", antolomja 1
onsko pioo iboru Holtfo ill usic. Mitjc
Hibicic.i "Miskolm" Joc llonnt "Do-ur
Ljubljam so obranaali predion a iiodno valonac io stipondi) stdskoin
lotu H)H5H() in spiojeli sklop. da bodo ro
publiski skupscmi prodlaj4ali. da so sti
pondio od 1 jamiarja lotos povooajo a
2i) odstotkov Co bi stipondijo iinnu-rial- i iisobmiui dohodki potom bi lahko uoto
ill. piso Dolo' da o so Iota 19H1 po
proona stipiMidia irodstavlala 66 odstot-k- o роргосиоца osobnoa dohotka na
slt-dn)- o loto pa so p. ramor)onizalo na
: odstoikov Ida НЖ.Ч na ."() m jo lam na-sal- o
lo so A'.i od.stotko I'oslodica uonrojo-iio- a stipondirania )o bila mod drunn ta
da adiiom ca.su upada animanio a
pis srodnjo usmorjono iobraovanjo
Slooni)i lobraijo na loto окгоц Hi ti-soc
ljudi uonoracip) pa prodstavlia pn-blin- o
2b tisoc ljudi
I'ombski Slovcnci. ki ivijo v osmih slo-vonskih
vasoh na obmojnomu obmocju
madzarsko Zolene zupamje, so tudi obele-zil- i
slovenski kulturni praznik s skrbno
pripavljeno proslavo v dvorani kultur-nej- a
doma v Gornjem seniku. Dvojezicni
program so pripravili studentje katedre
za slovenski jeztk na visoki uciteljski soli
v Szombathelyu, ucenci gornjesentske
osnovne sole in slovenske kulturne sku-pin- e
iz Porabja. Presernove proslave so
se udelezili tudi gostje iz Slovenije.
Simfoniki HTV Ljubljana so 13 fo-bruar- ja odpotovali na drugo gostovanjc v
Zdruzonih drzavah Anwnke. Nastopili
bodo na 26 koneertih pod vodstvom diri-gent- a
Antona Nanuta in Marka Muniha.
Med turnejo se bodo predstavili tudi stirje
slovenski solisti Joze Falout z Mozarto-vi- m koncertom za rog, Minika Skalar s
Koncertom za violino v D- - duru P.I. Caj-kovskeg- a. Ciril Skerjanec z Dvofakovim
Koncertom za violoncelo in Alojz Zupan z
Webrovim Koncertom za klarinet. Organi-zato- r
gostovanja je Columbia Artists M-anagement,
ki tokrat krije prav vse stroske
gostovanja, torej tudi stroske potovanja iz
Ljubljano v New York in na.aj, kar jo na
dosodanjih turnejah gostujoci orkoster
moral pokriti . lastnimi sredstvi.
Nesposobne smo usposobili.
v .v x
V Jugoslaviii so Jugo.slovani narodnostna manjSina.
x x x
Postal sem socrealist: vsi moji aforizmi so se uresnidili.
x x x
Marsikateremu pisatelju samo zato podaljSajo hono-rary
da bi mu skrajSali jezik.
x x x
Rad bi bil disident z drlavno rento.
Ivrsni svot skupscino SR Slovenije je
obravnaval predlogc za izdajo zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o
kmetijskih zomljiscih, o dedovanju kmo-tijski- h
zemljisc in asebnih kmetijskih go-spodarst- ov
(kmetij). zakona o zdruzovanju
kmotov in zakona o prozivninskem varstvu
kmotov V srediscu ra.pravo jo bil prod-log- ,
da naj bi bil po zakonu kmet tisti. ki
mil kmetijska dejavnost pomeni glavno
dojavnost.
Valozbi, kijovbavarskem
Munch nu ze dolga leta
uspesno vodi Slovencc in
ManborCan dr. dr Rudolf
rrofcnik.je te dm lzSel ponatis
krajsega znanstvenega dela
avstnjskega avtorja dr. J C
Mitterrutznerja Slovam v iz-toc- ni
PustrKki dolini na Ti-rolske-m.
Delo je poslovenil
Miroslav Malovrh. lSlo paje
18K0 leta v Novem mestu
'Delo. ki siccr ne obsega vec
kakor dobrih trideset strani v
broiiranem formatu, pa jc
kljub lemu nadvsc zanimivo
V prvem razdelku avstnjski
avtor ugotavlja. kdaj so pnSli
Slovam na Tirolsko, v Pus-tn.sk- o
dohno Se posebej (Pus-lertha- l)
in kdaj so jih iz te
dezele lnnili Bavarci in se-ver- ni
Nemci.
Vdrugem razdelku knjizice
navaja avtor krajevna imena
1x-sx- - - '
ш ж
. . . presernu je brani in pies odlusuje
fci~alce
sS
s
.
ј£Ш
-- ST
тш
Ilustrirane pesmi po zamisli
Presernove druzbe - Povodni moz Nova predstava
Presernove balade
'prcscrniani je zalozba s pesnikovim lmcnom
-- pnlozila novo cnoto - slikanico Povodni
L moz, ki je oprcmila uveljavljena ilustra-tork- a
Jclka Reichman Knjiga o povodnem mo-7- u
je prva v zbirki ilustriranega Prcserna, kot si
ga je 7amishla PreSernova druzba - slcdila naj
hi ji ilustrirana lzdaja Кгма pn Savici. Soneto
nesrece in tako naprej - dokler ne bi v tcj, pra
gotovo privlacni obliki, dobili celotnih Poczij.
Zalozniiki podvig bo tako ajcl slikanico, kot
Livcljavljeno knjino zrst v elo sirokcm rapo-n- u
od kl.isicne knjige s podobami. ki so namc-njen- e
bolj mladini. do idaj. ki bodo najbrz tudi
po oprcmi in po tipu ilustraci blize naSim pred-stava- m
o bibliohlskih lzdajah. Prav gotovo pa so
imeli zalozniki sreeno roko pn izboru prcga
tcksta - saj gre za privlacno pesem z bogatim
dogdjanjem, ki kar klicc po likovni oprcmi.
Jclka Reichman sc je kocljivc nalogc lotila na
preprost in ucmkovit nacin. Izbrala je pot med
naornimi podobami, ki oznacujcjo cas in kraj
dogajanja in malec pravljicno povzdignjennni
potczami, ki govorc o slikoviti in obenem malec
nostalgicni biedermcicrski Ljubljam V bistvu
grc za posodobljeno in s pravo mero t)kusa
izbrano inacico likovncgi lzraza, ki nam pnbiiza
Cas - vendar ne пл dukumentaricen nacin (kot
si je ilustriranega Prcserna nekoc ze zamislil
Uinko Smrckar) Vzdu.sje v Ljubljam, prvi
polovici 4. stolctja je avtonca podala predvscm
njegovega casa. ki so ze zve-nel- a
ncm.sko. a so bila oCitno
izpel]ana i nekdanjih slo-venskih
oznacb krajev kakor
tudi gora in iek. Tako ie tudi
sam naziv Pustcrthal slovan-ske- gj
07. slovenskega izvora
(pusta dolina). Ceprav so take
etimoloSke razlage lahko vCa-si- h
tudi nasilne ah vsaj spornc
рл v prinieru avtorja dr. Mit-tcrnutzne-rja
tega ne moremo
trditi. saj mu kot pripadniku
drugega naroda paC ni bilo v
interest), da bi svoje z.nan-stven- o
delo tako zastavil Naj
omenimo 5e. da se je dr. Mit-ternutzn- er
na mnogih mestih
opira! na na.sega znanstvenika
dr. F. MikloSica.kardokazuje.
kako velik ugled je MikloSiC
azival v znanslvenem svetu
nekdanjega avstro-ogrskeg- a
cesarstva.
F.S.
"VECER" Maribor
Jm
jo
i
i
.
"Knjizevni Iisti", Ljubljana
z izborom barv in s stiliziranimi element! tcda-nj- c
oblacilne mode - hkrati pa je na'posrecen
nacin ohranda tudi PreSernov lahkotni ton.
Navsezadnje je pesem z grozljivim koncem, ki
naj bi vcljal kot nauk domisljavim dckletom, vse
prej kot divja dramaticna balada - zato je tudi
UrSkin konec v vodah Ljubljanice ohranil do-macnost- no
eleganco in ravno tisto mcio diama-ticnost- i.
ki dopuSca celo rahel ironicni prcblisk.
Spotovanje do pesnika pa je llustialorka naka-al- a
tako, da je locila cclostranske ilustracije od
tcksta Vkomponirala ga je namrec v ovalne
stilne medaljonc, ki so hkrati dekorativni in
integraini del podobc,njen poudarek in hkrati
avtonomna struktura. Zivahne podobe pa imajo
za naSe бе posebno privla-cnos- t,
saj je Jelka Reichman dobesedno ilustri-ral- a
ver - Prcserna se brani ... - tako, da je
galenjo Presernovih portretov pnspevala podo-h- o
mladega, prav sr£kanega pesnika, ki jc po
logiki stvari ostal neusliSan in ga je izpodrinil
eleni mladehic ? domovanjem v vodah daljnc
I'urcije.
Ceprav izdajanje Prcserna pomeni v alonis-tv- u
na Slovenskem vse prej kot tvegan podvig.
pa velja Presernovi druibi priznanjc .л movativ-nos- t
in za pretanjen posluh za potrebc na.sega
knjiznega trga
~~
IVAN SEDE.I
Odslcj bo tudiJLA nnela pogodbenc vo-jak- e.
To bo vsekakor najbolj odmevna no-vos- t,
ki jo vpeljuje novi zakon o sluzbi v
oborozenih silah Jugoslavije. Vojaki "po
pogodbi" bodo lahko po odsluzenju vojas-cin- e
ostali v armadi se tri leta, seveda z
ustreznim osebnim dohodkom. V tem casu
bi se na ta nacin pa bi si
oborozene sile zagotovile dovolj ljudi za
nekatere zahtevnejse naloge. Ta rcsitev bi
naj bila po volji tudi druzbi, saj bo zagoto-vil- a
delo mnogim mladim ljudem.
Kadar podirate spomenike,
obram'te podstavke. Vedno
jih jc mogoce porabiti.
LEC
y,.--&-CriGn-6rK£'~,-- G'
Sreda je sestavljena iz ne-sre- d,
ki smo se jim izognili.
KARR
Afr
prcSernoiskatelje
izpopolnjevali,
!