Nase Novine, October 10, 1985

              ",.(W" 'rf? iM'SfftT'4" ' W"" --4 i " '"irt Jlr,M- - 4,S' ' K " ~~'1гГЧ - I "V Ш" '
f-Si- S PМ 4SH
аг . w
Ш S,i 3
I ". N?
i
t.A Za
ALF WANNENBURGH:
Trije mozje so se ustavili v prahu in si
prebrali kilometrazno tablo ob cesti.
"V dveh dneh bomo na domacih tleh,"
je rekel Tsolo.
Tsolo, Maki in Temba so ze dolge dneve
na poti v Dolino tisocerih hribov. Podnevi
brodijo v rumeni umazaniji pod soncem,
ponoci pa si prizigajo ognje ob poti in dajo
svoji utrujenosti, da se jim izcedi v zejna
tla. Govorijo bolj malo, kajti strahota kraja,
ki so gazapustilijese kar naprejz njimi.
Vec kot stiri sto njihovih rudarskih tova-riSe- v
je bilo ubitih v nesreft. Po treh tednih
neuspelih prizadevanj, da bi dosegli tiste,
ki jih je od njih lo5ilo padajoce kamenje,
je zajela deloviSce pogrebna tiSina. Molce,
бетегпо in jokaje so se nekaj casa drenjali
krog ograje, skupaj z osuplimi zenami in
sorodniki, nato pa so odstopili. Njihovo
strazo so zamenjali razcefrani casniki, ki
jih je veter nabodel na zicno ograjo. Miru-јоб- е
dvigalo je kot toga senca strlelo v sivo
nebo in v zagrajenem naselju se je vse zivo
mrzlicno napravljalo za odhod, ko da bi
zapuS£ali prehodno begunsko taborisce.
k
"To vroce sonce zge po nasih ramenih
kot breme belcevih zakonov," je ugotovil
Tsolo. Sprostil si je roke in odvrgel svezenj
v prah pred svojimi nogami.
"AH pa kot trpljenje nasih ljudi v rudni-ku- ",
je povzel Maki.
"Stvari so, o katerih ni vredno govori-ti- ",
je nadaljeval Tsolo. "Zakone belcev
bomo spremenilif to ze, trpljenja v rudniku
pa nihce ne bo nikoli omilil."
Za trenutek je nastopil molk, ker so se
z zalostjo v srcu spominjali trpljenja v rud-niku..
"Ostanimo tu 6ez noc, da bomo moc-nej- §i
za jutriSnjo pot, " se je oglasil Temba.
"Ne, bolje bo, ce hodimo vso noc, saj
smo lahko ze jutri zvecer doma, ' ' je odgo-vor- il
Maki. "Zdaj, ko smo ze tako blizu
doma, so mi noge mocne in ne poznajo
utrujenosti."
"Ostali bomo tu," je pribil Tsolo.
Stopil je naprej skozi odprtino v ograji
in onadva sta mu sledila v globoko izseka-n- o,
posuSeno recno strugo.
In tako je bilo vedno z njimi. Tsolo je
bil njihov vodja. Dokler so bili se doma,
je bil on tisti, ki je rekel, da naj zacnejo z
oranjem; in ko se je njihovo premajho polje
izcrpalo in so zetve izostale, so mu sledili .
v urad za najemanje delavcev. Enkrat so
mu sledili celo v zapor. Pa to je bilo ze
zdavnaj. Njegova volja je bila najmocnej-sa- .
In tako je bilo vedno z njimi.
"Ta kraj je kot nalasc za nas," je rekel
Tsolo in spustil svoje odeje v pesek na robu
strme struge.
"Bolje bi bilo, ce bi se ustavili tarn, kjer
reka zavije in kjer nas nih£e ne more videti
s ceste," je ugovarjal Maki. "Tukaj prezi
nevarnost!"
Spet je zavladala tisina, potem se je pa
njegov glas naenkrat povrnil: "...prezi ne-varnost...
nevarnost... nevarnost..."
"Kdo je to, ki se nam posmehuje?" se
je zacudil Maki.
"Samo hribi ti odgovarjajo," ga je po-mi- ril
Tsolo.
Temba je odlo£no polozil svojo odejo
obTsoline. "Ta kraj je kot nalasc zanas,"
je prikimal.
Tako so nekaj 6asa sedeli v odhajajoci
toplini peska in gledali, kako se senca na-brez- ja
plazi in siri prek recnega korita.
Bil je spet Tsolo, ki je prvi spregovoril:
"Si opazil, da smo prisli sem skozi ogra-jo?- "
"Da," mu je odgovoril Temba. "Ti si
nam pokazal odprtino, da smo se zrinili
skoznjo."
"Kaj pa to pomeni, 6e smo moral i skozi
ograjo?"
"To pomeni, da smo na posestvu belcga
farmerja."
"In 6e ti Se povem, da moj zelodec kruli
od gladu?"
"Potem bi rekel, da so na takSni farmi,
kakrsna je tale, tudi ovce."
"Oh! Fant od fare si, Temba. Kaj naj
slovenske
ti serecem...? Pameten fant si," jepohitel
Tsolo in potrepljal Tembo po ramenih.
"Da, prav imenitent fant!"
Tembi je to godilo. "Od tebe sem se
vse to naucil," je rekel.
Njun razgovor je bil komaj slisen y oza-dj- u
Makijevih misli. On je mislil na radost
povratkadomov, ki jebil ze tako zelo blizu,
mislil pa je tudi na zalost kraja, ki ga je
imel za seboj. Mislil je o tern, kako je
ubezal padajocemu kamenju, ki je zagreblo
druge rudarje, in o besedi, da se je vse to
zgodilo zaradi belih lastnikov rudnika, ti-st- ih,
ki jim ni mar njihove varnosti. Mislil
je tudi na svojega prijatelja Mojzesa, da,
Mojzesa, ki je izgubil zivljenje v tej nesre-c- i,
samo dva dni pred rokom, ko bi imel
zapustiti rudnik. Samo dva dni pred svojim
odhodom domov. In mislil je, kako srecen
je bil Mojzes in kako lep smehljaj je imel
v oceh, ko je govoril o svojem domu. Po-tem
pa je bilo cuti pok, podoben je bil
strelu velikega topa, in streha rudnika se
je razsula po njegovih sanjah.
Spomnil se je prvih dni, ko se se delali
z upanjem, in tistih neskoncnih dni, ki so
prvim sledili, in ko so se prav tako upajoce
odtranjevali razkopano zemljo.
Naj vec pa je razmisljal o svojem domu,
o casu nestrpnega cakanja, ko so tisti, ki
so se vracali v Mozambique, vstopali'na
svoj vlak, medtem ko so se oni bali, da
bodo njih zene slisale za nesreco in trepe-tal- e
za njihova zivljenja. Nato jim je bilo
receno, da bodo morali cakati se nadaljnja
dva tedna na transport v svoj rodni kraj.
-- ЛџШшМШШ1 J :': "'
Tedaj pa je Tsolo zvil svoje odeje in spre-govoril.
In onadva sta mu sledila.'
"Sanjac je, ta nas Maki," se je oglasil
Tsolo.
"Da, in se neumnez povrhu; saj ce go-vori- mo
o ovcah, govorimo vendar o hra-ni-,"
je povzel Temba.
"Od mene hoces, da bi mislil na meso,
moja glava pa je polna vse vecjih stvari,"
se je branil Maki. "V dveh dneh bom doma
pri svoji zeni. Sin me bo silil, naj mu pri-poveduj- em
o dogodkih, ki sem jih videl in
dozivel. Sedla bova kraj ognja in tarn mu
bom opisoval grozote, ki so jih videle moje
oci. Biti z mojo druzino je pac veliko vecje
vedelje, kot pa odgovarjati na cviljenje ze-lodc- a.
Sem mar zato sanjac?"
"Nicesar se nisi naucil v zivljenju," ga
je zavrnil Tsolo. "Znas sekati premog in
sanjati, nisi se pa srefial z modrostjo. "Go-voril
je z grenkim prahom ceste vustih.
"Od sanj ne moremo ziveti," je dodal
Temba.
"Govoris o domu," je povzel Tsolo,
"toda kaj je ta dom, ce je samo krpa siro-таб- пе
zemlje, na kateri morajo пабе dru-zine
gladovati, ce ne najdemo dela v rud-niki- h,
da lahko poSljemo svojim otrokom
denar? Ti pa govori§ o tern naSem domu,
kot da bi pomenil nebesa! Sanja6 si, prav
takscn kot tisti, ki so ga v rudniku klicali
za Mojzesa."
"Da, kakor Mojzes si!" je kricavo pri-pom- nil
Temba.
In hribi so ponovili: "Kakor Mojzes si . . . kakor Mojzes... Mojzes..."
"Ta svet tukaj mi je zopern. Odrinimo
cimprej dalje! Se hribi se nam rogajo, ker
govoricimo o kraji ovc, ko bi morali biti
na cesti," je potozil Maki.
"Oh! Na§ sanja6 se boji tudi odmeva,"
se je zarezal Temba.
i "Pridi," mu je пагобИ Tsolo. "Pustiva
ga v objemu njegovih sanj ali pa straSil;
fcjralce
mosko delo naju caka."
"A zakaj bi storili nekaj takega zdaj, ko
smo tako blizu doma?" je vprasal Maki.
"Zasacijo nas lahko in potem bo preteklo
se dosti dni, preden bomo mogli nadaljevati
svojo pot. Ti farmerji se nas bojijo, ker
nas ne razumejo. Strah jih vcasih zene, da
pocnejo z nami strasne stvari."
"Moj noz je nared, poisciva si ovco,"
je silil Temba.
"Da, greva, " mu je pritrdil Tsolo.
"Maki, ti pa medtem zaneti ogenj."
"Ce naszalotijo, bo preteklo dosti dni!"
je krical za njima, ki sta zavila za rob rec-nega
nabrezja.
Nista mu odgovorila. Namestu njiju se
je oglasil hrib:"... bo preteklo dosti dni...
dosti dni... dosti dni..."
Recno kotanjo je prekrila tema. Spet je
bilo vse tiho. Stresel ga je mrzel pis samote.
NaraScajoco crnino nasprotnega brega je
oplazila luc nevidnega meseca in prerezala
nebesno tkivo z modrimi progami. Zbral
je nekaj dracja, ki ga je vrgla na breg davna
poplava, in ga nalozil pred velik kamen v
pescenem srediscu korita, po katerem je
nekoc tekla voda.
Ko se je ogrel ob zarecih plamenih, je
obcutil navzocnost svoje druzine. Pozabil
je na okolico in na vse drugo. Plesoci ru-meni
zublji so zarisal krog njega stene nje-go- ve kolibe, prinesli so mu ljubezen nje-go- ve
zene, in ze je slisal zeljna vprasanja
svojega sina, ki je stal tik pred njim. Pripra-v- il
se je, da bi mu za£el pripovedovati o
stevilnih dolgih cestah, ki jih je prehodil
samo zato, da bi bil z njim.
V "Se vedno sanjari!" je prezirljivo zakli-c- al
Tsolo iz teme.
Maki se je iztrgal iz svojih misli. Dve
postavi sta stopili v luc ognja: najprej Tso-lo,
z nozem v roki, in potem se Temba, ki
mu je z ramen viselo truplo ovce.
' 'Ha! ' ' je ugotovil Temba. "Se na ogenj
je pozabil — ali naj tudi ta omahne?"
' Tu imas" je rekel Tsolo in izrocil Ma-kij- u
noz. "Midva sva kot moza opravila
svoje delo — zdaj pa si na vrsti ti, ki imas
zensko srce, da nam pripravis" ovco za pe-ko.- "v
"Ce nas zasacijo s krvjo te ovce na ro-ka- h,
ne bomo prisli domov!" se je branil
Maki.
"Mar ni nujno, da jemo, ce hocemo biti
mocni za jutriSnjo pot?''' je zategnil Temba.
"Ti samo sanjas o nevarnosti — tod ni
zive duse," se je zarezal Tsolo.
In hribi so mu potrdili: "Tod ni zive
duse... ni zive duse... zive du§e..."
Maki se je z nozem v roku vzravnal pred
ognjiScem. "Moja moc ne prihaja od tiste-g- a,
kar pripada drugim," se je postavil.
Tsolo se je razvnel: "Aline kopljemo
premoga, da bi drugi obogateli? Ali ne gra-dim- o
cest, da se oni vozijo po njih, mi pa
moramo hoditi pes? Nam niso vzeli vse,
kar je bilo kdaj nasega?... Tebe skrbi, ker
smo si ujeli ovco. Oni pa so nam vzeli ze
prav vse — tudi naso moc?"
"Toda jaz sem tudi brez te ovce mo-can- !"
je zakrical Maki. "Samo zato, ker
sem ze skoraj doma!"
Z brega nad njimi se je oglasil klic in
potem se oster pok lovske puske.
Tsolo in Temba sta zbezala iz luci in
utonila v crnini na kraju, kjer se je reka
izgubila pogledom s ceste.
Tik za scefranim krogom lu6i, ki so ga
hranili plameni ognja, so lezali trije zavoji
odej; in poleg ognja se dva zgrbancena ku--
I
ф
Ob izidu
Zhornika
ausfralskih
Slovencev
Koncno se je zgodilo: aprila je v
Ljubljani izsel Zbornik avstralkih
Slovencev 1985! Prvi tak poskus,
posrecen, se en plus avstralskim
Slovencem! te sama umetniska upodobitev
ovitka pritegne oko: sluteno
tihozitje slovenskih hribov, goz-dov- i
in njive, cerkvice, kozolec.kot
da bi se holeli zdruziti s tihozitjem
in samoto deviske, kamnite gmote
Ayers Rock, pod бјгоко praznino
neba in nedogledom avstralskih
pustinjskih ravnic. Ta podoba se
nekako doresnici na zadnji strani
ovitka kot pogled, kot vizija skozi
razpolovlieno okno, kjer se sloven-sk- a hpa z znacilno pokrajino v oza-dj-u prehva v avstralski evkaliptus
in njenu rodno pokrajino vendar
-- ta vizija in razpolovljenost ostaja-t- a karze samo po sebi da misliti.
dvZebmoarniklejetomizdaal uprsetdansolavblijmena
Slovensko-Avstralsk- i literarno-umetnisk- i
krozek ob pomoci Slo-vens- ke izseljenske matice, Kultur-n- e skupnosti Slovenije in z dotaci-j- o za kulturno od Komisije za et-nifi- ne zadeve pri vladi NSW. Kn-Jig- o je tehnifino uredil Joze
PreSeren, urednik Rodne grude,
ovitek je opremil Vasja Cuk iz
Melbournea, ki je tudi sicer
prispeval nekaj umetniskih risbza
notranje strani.
Knjiga ima 124 strani, namen-jen- a
pa je predvsem slovensko (in
agleSko) berofiim v Avstraliji, kot
tudi v domovini. Prvotno je bilo
misljeno da bi bila vsa besedila
dvojezifina, a zal do tega ni prislo,
ker so nekateri na§i prevodi bili
pod nivojem, profesionalnih
prevajalcev si pa iz financnih
razlogov nismo mogli privosciti.
Iz poznavanja zanimanja
avstralske slovenske javnosti za
literaturo nismo hoteli, da bi Zbor-nik
bil cista literarna antologija,
kajti tak bi bil vefcini nezanimiv.
Zato smo vsebino uredili in
popestrili tako, da bi lahko vsak
avstralski Slovenec nasel v njej
nekaj zase; srce Zbornika naj bi
bilo iz dela in zivljenja avstralskih
Slovencev v Sirsem smislu in o
tern kaj mislijo drugi o njih. To
"' " '.Сиј ill'} II 1
ilia'j'lli( ИјЈшЈЈЈ!!1 1,Ш
nam je do neke mere uspelo, zal
nam pa je, da nam svojih del ni
poslalo se ve& poosameznikov in
slovenskih organizacij, da bi bili
predstavljeni se v sirSem spektru.
Vsebina kot je, predstavlja raz-noliko- st пабеда pesnistva,
delovanje cerkva, drustev in
posameznikov, analizo anketnih
podatkov skupine mladih
prispevke za nas in o nas pa so
napisali tudi bivSi senator J.A.
Mulvihill, Alf Grassby in Paul
Totaro.
Uvod Zborniku je podal Matjaz
'Jancar, predsednik SIM, ki med
drugim pravi tudi da je Zbornik "...
knjiga, ki klide po nadaljevanju..."
Seveda, zelimo, in imamo dovolj
ambicije da bi lahko vsake toliko
6asa izdali podoben Zbornik; бе
smo prvic uspeli (kar nam ni
uspelo nikoli prej), bomo tudi
drugic, tretjic, 6etrti6... Vprasanje
je le, koliko avstralskih Slovencev,
in v kaksni meri, se bo odzvalo
klicu po nadaljevanju. Pluralizem
prispevkov in vsestranska ob-jektivn- ost
te knjige sta lahko
samo vzpodbuda nadaljevanju.
Knjige so Se na poti iz Sloveni-je.
Izvod stane $7.50, kar vkljucuje
tudi postnino. Prednarofiila spre-jemam- o
na (02) 673-- 1 449, knjiga pa
bo naprodaj tudi pri vecini sloven-skih
organizacij.
5ЈШШ1ШЦЈ5Ш#ШШЦЦ
JOZE ZOHAR
@Г i
pa: ovca in Maki.
In hribi so se rogali: "... sem ze skoraj
doma.. skoraj doma... skoraj doma..."
Tako je bilo v Afriki vceraj — in danes?
"Novo doba", Australia
(Prevedel I.D.J