Nase Novine, January 28, 1981

              "" i ' y
T. ,'1 I" u, ; V' Vi fv '' Iff}?
I
November 18, 1981, NASE NOVINE -1- 1
PREDSTOLETISEJEV
CLEVELANDU NASELSL
NA5 PRVI ROJA&
(OD ASEG SPECIJALNOG SARADNIKA)
Ze dolgo je tako: kjer koli izide kaj
zanimivega o slovenski Ameriki, tarn je
tudi ime "slovenskega" Clevelanda. NekoC
je to mesto Stelo vec Slovencev kot sama
slovenska prestolnica, bela Ljubljana. Po
podatkih naSega zanesljivega ameriSkega
kronista Franka Cesna Se vedno zivi v
SirSih mejah Clevelanda okrog 75.000
Slovencev prvega in drugega rodu. PonaSa-j- o
se z osmimi narodnimi domovi, tiskali
so ve6 kot dvajset svojih listov in
fiasopisov, imeli so (in Se imajo) svoje
trgovine in gostilne, svoje obrtne delavni-ce- ,
manjSe in veCje tovarne. Mestni
casnikar Theodore Andrica je v letih 1955
in 1960 naStel kakSnih dve sto slovenskih
organizacij vseh vrst...
In vse to se je zaCelo pred sto leti, 25.
oktobra 1881, ko je stopil na clevelandske
ulice Joze Turk, po domace Stenc,
zadolzeni posestnik iz vasi ZvirCe pri
Hinjah na Dolenjskem, po svoji stroki
kovac iz hiSe kovadev, star Stirideset let,
dvakratni vdovec in Se v tretje рогобеп, oce
treh sinov in treh пбега. V Ameriko je priSel
sam in je bil prvi slovenski naseljenec v
Clevelandu, ki je ostal tarn za vedno
Turkovo razgibano ameriSko zgodbo
nam je ohranil njegov sin Fran J. Turk,
edini otrok iz tretjega zakona. Leta 1955 je
premeril ofietovo zivljensko pot v drobni
clevelandski knjiznici z naslovom "Slo-venski
pionir". TakSen je priSel v Ameriko:
"Bil je srednje postave, rde6ega, zdravega
obraza, zilav in gledal je v bodocnost samo
z vesele strani. Po zunanjosti je bil
prikupen, nosil je kozjo brado, krasila pa
ga je predvsem velika mirnost, ki mu je na
mah pridobila obilo prijateljev, ki so se v
tezkih urah obraiali nanj za nasvet in
pomoc. Imel je zlato srce in niti enemu ni
odrekel svoje pomodi..."
Kot mnogi drugi naSi ljudje, se je
odpeljal 6ez morje "samo za nekaj Casa",
dokler bi si denarno opomogel — potlej pa
brz nazaj v rajstno vas. Hotel je reSiti svojo
zemljo dolgov in si je kupil ladijski listek,
ne da bi za to vedela njegova zena. Prez ivel
je osemindvajset dni zelo nevarne voznje
cez viharni Atlantik, se sre6no izkrcal v
New Yorku in nadaljeval svojo tvegano pot
z vlakom do Clevelanda, kamor ga je bilo
napotilo pismo njegovega пебака iz Min-nessot- e.
("Cleveland ima veliko tovarn in
obrtnik ima povsod prednost!") Vse ta 6as
si je zena doma mislila, da je na Dunaju in
da tarn Se kar naprej hranjari in vlece
druzino iz tezav... Si sploh lahko pred-stavlja- mo
njeno preseneienje, ko se ji je
oglasil iz Amerike?
л Prvi zasluzek je staknil v neki stari
tovarni na Woodland; iz nje se je v kratkem
casu preselil k American Steel and Wire
Co., kjer je pozneje delalo Se toliko drugih
naSih Amerikancev. Za deseturno delo je
dobil dolar in petindvajset centov. ("Koli-kokr- at
mi je Slo kar na jok. Samokolnica je
bila teSka, ko sem jo vzdignil, se mi je бгпо
delalo pred ocmi. Toda kaj, treba je bilo
stisnuti zobe in garati. Vedno sem mishl
samo na dom..."). Na njegova prva pisma v
domovmo so рпбеМ prihajati za njim v
Cleveland novi naseljenci iz Zvrc, iz Retja,
iz Hinj, iz 2uzemberka, iz Prevalj, iz
Ambrusa in Fuzm. Ni dolgo trajalo in bilo
jih ]e ze dvanajst, samih samcev; potem
Stirnndvajset. Nagneth so se skupaj v eno
hiSo — stanovali in jedli so pri neki ceSki
druzmi, imenovali so jih "bordarje". Potem
pa je Turk sam nael hiSo zanje in jim po
svojem delu tudi kuhal. Pisal je domov po
svojega najstarejSega sina, ker dela sam ni
ve6 zmogel. Zaposhl ga je v isti ziCarni.
Sledila je Se druga najeta hiSa, Se vefija od
prve. Za njo je priSel na vrsto "salon"
amenSka gostilna ah pivnica, ker so раб
drugi salonanji tako neusmiljeno vlekh
naSe mladenidke tezake za zep...
Turk se je zadel uveljavljati kot amenSki
pod]etnik V politiki je bil za demokratsko
stranko ("Trdil je, da so demokrati za
malega cloveka, za delavca, tudi za tistega,
ki ni rojen v Ameriki in je priSel sem samo
za kruhom ") Po njegovi zaslugi je
24 oktobra 1891 dobilo prvih sedem Slo-vencev
v Clevelandu amencki drzavlianski
papir Dotlei so se nasi ljudje novega
drzavljanstva otepah na vse kriplje — zato,
ker so bih tako in tako takai samo
zacasno , pa se iz strahu, da bi jim
avstrjski cesar doma pobral kmetijo Leta
1883 se 0 potegml za slovcviskega
duhovnika za clevelandsko naselbino, v
kateri je bilo takrat ze "okrog trideset
Kranjcev". Usphe ni izostal: Ljubljana je
poslala Stiri Studente, da bi se v Ameriki
usposobili za duhovnike slovenskih
cerkev. V naslednjem letu je pisal domov
po zeno ("Otroke pusti v skrbi pri teti
UrSi..."), a je namesto nje priSIa v
Cleveland druga hCi Jera, ki je tedaj
dopolnila sedemnaisto leto. Prav kmaiu je
postala prva slovenska nevesta v Cleve-landu.
Istega leta 1884 se je dogodila med
naSimi v Clevelandu prva smrtna nesreCa:
Turkovega bivSega bordarja Poderzaja so
pobila tezka zelezna vrata, ko je stal pred
tovarno, v upanju, da bi morda dobil delo.
Turk je z rojaki takoj ustanovil prvo
slovensko podporno druStvo z imenom
"Marijim Spolek" (po ceSkem zgledu) in
prevzel mesto prvega predsednika in
blagajnika; pozneje je njegova podporna
skupina dozivela razcep in obstala kot
druStvo sv. Vida
Leta 1886, ko je poslal vozno karto svoji
zeni, je ze lastoval tudi Specerijsko
trgovino, poleg treh hiS, ki so bile polne
bordarjev. Нбеп Jeri je dal za doto dobro
upeljan salon na Kingu, sebi pa kupil
novega St. Clairju. Zatem je kupil Se en
salon v mestu, onega drugega prepustil
sinu Janezu. Pa je spet odprl pod svojim
imenom Se 6no pivnico in jo dal v oskrbo
sinu Andreju. Slovenski Cleveland se je
medtem Siril. Ob nastopu devetdesetega
leta je bilo v njem ze kakih osemnajst
druzin in vsaka je skrbela za osem do
petnajst slovenskih podnajemnikov. Tri
leta pozneje je bilo v mestu ze petdeset
naSih druzin.
Vecina rojakov je kupovala v Turkovi
trgovini na knjizico in plafievala konec
meseca. Med njimi so mnogi izgubili delo
v tezkem Casu, ki je nastopil leta 1893 in
trajal pet let, a jim je Turk prodajal naprej
na dolg. ("Spomnim se, kako je depresija
vplivala na mojega oceta. Vidno se je
postaral. Imel je srce in ni hotel terjati
ljudi...") Upniki so ga 1895 stisnili in mu
trgovino zaprli. Svojo druzino je preselil v
borno stanovanje. Ostal je brez dohodkov
("...za delo v tovarni je bil tudi prestar. Bilo
mu je oseminpetdeset let. Se za mlade ni
bilo dela...") Druzino sta prezivljala petnaj-stlet- ni
sin Frank in njegov sedemnajstletni
popol brat Andrej...
Zgodilo pa se mu je nazadnje Se to, da
so ga — kakor odkrito рогоба njegov sin —
pokvarjeni izgubljenci iz vrst rojakov
osumili poneverbe pri druStvu sv. Vida.
Golo nakljufije je namrec naneslo, da so
mu upniki zasegli tudi druStveni denar, ki
je bil v banki pod njegovim, blagajnikovim
imenom. ("Обе je bil duSevno uniCen. Da
so ga ljudje, za katere je toliko naredil,
tako grdo sumniiili, da so ga obrekovali na
tako grd nacin, ko so skoz leta dolgo
gledali, kako dobro in poSteno srce je imel,
to ga je vrglo na posteljo...") Turk je "v
obupu" na hitio prodal svoje premozenje v
Sloveniji — za polovicno ceno! — in
druStvu povrnil nepricakovam dolg do
zadnjega centa..
V najem si je vzel majckeno farmo, redil
par konj in krave, stiskal grozdje in
prodajal slovenskmn gostilnifiarjem moSt.
Se enkrat je poskusil s salonom, a je zdrzal
samo dve leti. Vrnil se je na farmo. Leta
1903 ga je zadela kap Umrl je na dan 4.
oktobra, star SestinSestdeset let Pokopan
je na pokopahScu sv. Pavlav Nottinghamu,
predmestju Clevelanda Na njegovem gro-b- u
je preprost napis: Tukaj pociva Joze
Turk rojen 1838 — umrl 1903.
Na strani je zapisano v angleScini. FIRST
SLOVENIAN SETTLER IN CLEVELAND
(Prvi slovenski naseljenec v Clevelandu).
Sin Frank je v soji resmcni pnpovedi
napisal "Mislim in preprican sem, da je bil
Stenc ena najbolj svetlih in preprostih
osebnosti slovenskega zivlja v Clevelan-du
Ostal.. bo kot ena najlepSih si i k
slovenskega poStenega srca, ki ga tujina ni
spndila"
Ob tej pomembm obletnici iz zgodovme
clevelandskih Slovencev velja morda zabe-lezi- ti
Se to AmenSka pot dobrega Sloven-c- a
Jozetd Tu'ika je zelo zgovornd in zelo
zalostna K5mu naj zdaj zvommo, da je So
vedno tudi mocno poucna7
Po vinh iz r.idodormh rok Frank.-- } Ccsn-- з
Ivan Dolcnc
U Sarajevu je 2. avgusta 1898. godine
roden Silajdzic Muharem. Za vrijeme I.
Svjetskog rata, kao osamnaestogodiSnji
mladic, mobilisan je u tadaSnju austro--ugarsk- u
vojsku i poslat na Karpate u
Rumuniju na front prema Rusima. Nije se
htio boriti protiv Rusa, nego im se predao i
otiSao u njihovo zarobljeniStvo. U Rusiji je
ostao sve do 1 920. godine, kada se vratio u
svoje Sarajevo. 1917. godine se zatekao u
ondaSnjem Petrogradu (sada Lenjingrad)
pa je tako bio ofievidac i oktobarske
revolucije u Rusiji.
Kada se vratio u Sarajevo, zaposlio se
kao poStar na kojoj je duznosti i penziju
do6ekao. Pored redovnog posla, te kao
domacin i roditelj imao je i svoja dva
hobi-a- : planinarenje i sviranje na harmoni-c- i
uz koju je lijepo i pjevao. To sve ne bi
bilo niSta neobifino, ali je neobidno to, Sto
Silajdzic planinari sa svojom harmonikom
Citav svoj zivot pa i danas u svojoj 84-t- oj
godini zivota, kada se njegovi vrSnjaci
jedva krecu. On redovno odlazi na planine,
pjeSaci po 3, 5 ili viSe 6asova, svira na
harmonici i pjeva jer ga i danas glas sluzi
kao i mnogo ranije. Taj vjeCiti "mladic" nije
poznat samo u Sarajevu, za njega zna
skoro citava Jugoslavia zahvaljujuci tele-vizi- ji
koja ga je nekoliko puta prikazala
gledaocima.
I danas, u tako poznim godinama, kada
negdje zasvira i zapjeva "Dedo" kako ga
mnogi nazivaju, okupe se i mladi i stari da
ga sluSaju. Na njegovom "repertoaru" su
narodne i zabavne pjesme, narodna kola te
razni valceri i drugo.
Ranijih godina, dok je bio ziv pokojni
Dzemal Bijedl6, predsjednik Savezne vlade
Jugoslavije, viSe je puta sluSao na planini
Crepoljsko kod Sarajeva ovog neobicnog
planinara, sviraCa i pjevaCa. U svom
skromnom stanu u Sarajevu, Ulica Prvo- -
И
EKr.
v
v--- 1 ''Ж
..'-- ., . 1£
ЈШ$Ј!кхжМ1ваш&
,L7#lULkAV4 ЋКЈТ:Л IA£lmSriiCU
iiaj
- ra?&'' х . - л" .ч .
Ј7
№ SJ
majska br. 50, na pofiasnom mjestu kao
najdrazu stvar, Silajdzic Suva pove6anu
fotografiju na kojoj on sa svojom harmoni-kom
sjedi pored Dzemala Bijedica i
zabavlja ga u njegovim rijetkim casovima
odmora.
Muharem Silajdzi6, koji ima kcerku i
sina kao i nekoliko unuCadi, ostao je
udovac prije 26 godina i ponovo se oienio
tek nedavno u svojoj 83-c- oj godini ili
tafino: 25. decembra 1980. godine. Razu-mij- e
se svadba je odrzana na planini, na
Trebevicu iznad Sarajeva u prisustvu
brojnih planinara iz mnogih krajeva Jugo-slavije.
O ovoj su nesvakidaSnjoj svadbi i
novine pisale, dok je istu snimila i
televizija Sarajevo. Njegova nova zivotna
saputnica, Zineta takoder ;e planinarka i
zna lijepo pjevati. Nju je upoznao na
planini. Danas oni zajedno i planinare i
pjevaju kao da su joS uvjek mladi. A mozda
u duSi i jesu.
U svakom planinarskom domu, tokom
citave godine, gdje god se pojavi ovaj
neumorni 6ovjek, tu odmah nastaje veseli
"Stimung" odnosno veselje. Silajdzid je sa
svojom harmonikom obiSao mnoge plani-ne
u Jugoslaviji ukljufiujuci i najviSu,
visoku 2863 m. — Triglav. ObiSao je i
mnoge gradove i drzave po Evropi, ali mu
se nikada nije ostvarila zelja da vidi i
Ameriku. Zdravlje ga joS uvjek dobro sluzi
zahvaljujuci najviSe veoma Cestom borav-k- u
u prirodi za koju, kako kaze, zivi.
Dobitnik je mnogih planinarskih diploma i
priznanja. Ovaj iovjek, cak kada ne svira i
ne pjeva, zna nekim svojim рпбата da
zabavlja sve oko sebe, sve od 7 do 77
godina starosti.
Stoga, zazelimo "Dedi" Silajdzi6u, ovom
izuzetno vitalnom 6ovjeku kao i njegovoj
supruzi Zineti da joS mnogo godina
planinare, sviraju i pjevaju.
ЈТул©
ir;c-"1-f
-- wip'- - A. в.Ц
-r-
V-3rau-nrtC4r: ЖЈРиrSSSKKSWi-iv—'s- -- ' . , иЛ "
'ш-%р- Џ
M.VASILJEVlC-LI- LO
Ш$ШШ£Ш
Na groblju polimskog sela Sekular, izmedu Andrijevice i Ivangrada,
nalazi se poveci kamen sa udubljenjem za sedenje, koji je u 18 veku
sluzio kao stolica knezu DaSi Vojvodicu Sekularcu. U svoje vreme, sediSte
plemenskog glavara bilo je u centru sela, na mestu zvanom Ulica, pa se i
ova kamena stolica nekada nalazila tamo. A u kuci DaSi6a joS i danas.se
cuvaju mac i topuz kneza DaSe
Vojvodici i DaSi6i su potomci Cuvenog vojvode Petra Sekularca, Cija je
oblast zahvatala celo gornje Polimlje. On je, prema porodicnom i
plemenskom predanju, 1448 godine sa 3 000 boraca, 1.000 ovaca i 100
volova poSao na Kosovo da se pridruzi madarskoj vojsci koju je predvodio
JanoS Hunjadi (Sibinjanm Janko iz naSih narodnih pesama), koga su
Turci potukli pre nego Sto je vojvoda Petar stigao Petar onda kriSom
svoju voisku i sitnu stoku vrati natrag, a volove preda sultanu Muratu II na
poklon Sultan mu zboq toga izda ferman za nasledno vojvodstvo Posle
Petrove smrti Turci su mu zapalili dvorac a vojvodski Cm je sveden samo
na selo Sekular
Veci deo ziteija Sekulara je 1737 prsao u Vojvodmu, a kasnije noki u
Metohiju i u Bugarsku ' 5 BOJOVlC
21L
1
V
,1
V