Nase Novine, November 28, 1985

              ]чц '"v -- гјгЛ V",r fl41f n T.v(l-- r sA л-Ј--
гг'Т-- -- s? m rf,r' '
— --г-ж-;.-
ж¥ f !#fcF 'ilWHig
l aa
5?
1Ш.Д1
--ft
--Za зЈоллхаз!: tojralce
i i i ii ~~~~~~~ ' w m m m m u
МЛЈМО WEJSE
Vilko Filad, stalni direktor fotografije
in snemalec Emira Kusturice, doma iz Po-stojn- e,
se je v Delu obregnil ob "zavistne-ze- "
na Slovenskem, ki jim nagrada za "0-cet- a
na sluzbenem potovanju" tudi ni po
volji, in jim predlagal, naj izdelajo film "o
kranjskih klobasa"... Tole je rekel dobe-sedn- o:
Ob vsem tern hrupu 'ob zlati palmi pa me
nekaj moti. Sli§im namrec pripombe, ki izvi-ra- jo
- zavizistni a-josn6eo§vndeajSesgmao CimloevleiSpkreigareanlaizgaocnijai
filma Обе na sluzbenem potovanju neomeje-n- e
moznosti, film pa da v resnici prodaja
balkansko folklore Moram reft, da mi je ob
tern zal, da nisem optik in bi prizadetim
kratkovidnezem z veseljem delil оба1а z Ro-denstocko- vo optiko. Na omenjene apeliram,
naj ftmprej najdejo temo o kranjskih kloba-sa- h
in jim zagotavljam vsaj podoben uspeh s
filmom na prihodnjem festivaluv Cannesu.
Slovene! smo namrec izredno ekspresiven in
v enaki men tudi neduhovit narod. To si
dovolim trditi, ker precej potujem po Jugo-slavij- i. Tu mogoce lezi razlog, da nasi slo-vens- ki
filmi ne presegajo tiste ravni, ki loft
osebno od splosnega zadovoljstva. Te duho-vitos- ti
ni mogo6e kupiti z 10 starimi milijar-dam- i
niti s 50.000 metri filmskega traku.
Poleti je umrl na svojem domu v Vizmar-ji-h najstarejsi slovenski jezikoslovec —
slovenist v polnem pomenu besede, pri-ljublje- ni akademski ucitelj starejSih sla-vistifin- ih
rodov, sodelavec in vodja stevil-ni- h
skupinskih obravnav slovenskega
knjiznega jezika, akademik Anton Bajec.
V Mariboru je 18. avgusta umrl v svojem
sestinosemdesetem letu nosilec olimpij-ski- h odlicij v telovadbi, nekdanji svetovni
prvakvmnogoboju, slikar.scenografinve-lik- i
mentor mladim slikarjem — To§o Pri-mozi- c. Pokojnik je bil po rodu iz ljubljan-skeg- a
konca, tocneje iz trnovskega Prista- -
na.
V Dubrovniku so zelo zadovoljni z 250
milijoni dolarjev od turizma. Konec avgu- sta je bilo tarn nad 60.000 tujeev, seveda
skupaj z ilegalci, kajti najmanj 10.000 turi-sto- v biva brez redne prijave. Tako so v tern
mesecu steli prav toliko tujeev kot doma-ceg- a prebivalstva. Letos bodo imeli
skupno nad 5 milijonov turisticni nocitev.
"NEPOLITICNA CERKEV JE
NAJBOLJ POLITICNA"
Tako je rekel pred nekaj meseci mari-borsk- o
naslovni skofdr. Vekoslav GrmiC v
intervjuju za Borbo in Vecernji list. Govoril
pa je o tem, zakaj ni nobenih sprememb po
drugem vatikanskem koncilu, zakaj se cer-ke- v
vse bolj oddaljuje od ljudstva, zakaj ne-kate- ri cerkveni dostojanstveniki se danes
nocejo dialogo z vsemi tistimi, ki so za spre-memb- e,
zakaj se v cerkvenem konservativ-ne- m krilu cedalje bolj kazejo protisociali-sticn- e
teznje, takem. Iz tega razgovora po-nuja- m slovenskim bralcem v Kanadi prva
dva dela, ki utegneta razloziti tudi razmere
v na£em svetu.
— I.D.
Cerkev bi hotela predvsem ostali
mocna ustanova, in sicer klenkalna
ustanova, v kaleri odlocajo duhov-nik- i.
Skofje in papez o vsem, ljudstvo
pa o niCemer. Posodabljanje cerkve
je nekaj, kar je v nasproiju s pretira-ni- m institucjonalizmom in dognia-tizmo- m cerkve, in zato ni cudno, da
vsako posodabljanje pri mnogih zbu-j- a dolocene zadrzke. П zadriki pa se
pojavljajo zato, ker pomeni poso-dabljanje
neprekinjeno reformo,
pravi Grmic.
— Tudi vi ste eden od znanih za-govorni- kov posodabljanje cerkve.
To je normalno, saj zivi cerkev v
tem svetu in ni in tudi ne more biti
nad svetom. Cerkev mora kaj pove--da- ti
sedanjemu svetu. in ne tistemu
pred sto leti. Sluziti mora sedanjemu
cloveku. Da pa bi to lahkq, se mora
vziveti v ta svet, v cloveka, v njegove
poglede na svet, v njegovo zgodovi-n-o,
mora se zavzemati za uveljavlja-nj- e socialisticnih vrednol.
— Znani ste kot zagovornik teo-logij- e
po osvoboditvi, teologijc so-cializ- ma. Za kakSen nauk gre?
Ta nauk iinenujejo'nekateri ico-logi- ja
po osvoboditvi, medlem ko
govonm jaz o socialistic™ teologiji
ker mora le-t- a priznavati socialistie-n- c vrcdnolc. Zakaj mora krscanstui
upoStevati ic vrednote? Zato ker je to
sistem, katcrcga vrednote so usmei-jen- e
k Cloveku, ki nikakor ne bi smel
biti odtujen, temvec zares clovek. To
je boj za brczrazredno druzbo. Po-dob- no kot se krScanstvo zavzema za
Pri zupniji Sv. Gregorija Velikega v Ha-milto- nu je pred kratkim izSIa knjiga "Slo-venians
in Canada" (Slovenci v Kanadi),
ki sta jo napisala Peter Urbane in Eleanor
Tourtel, opremil pa Vilko Cekuta. V svojih
osmih delih (Celebrating Together, From
Slovenia to Canada, The Church, How Do
You Say It in Slovenian?, Bibliography) in
na 231 straneh magazinskega formata pro-slavl- ja predvsem uspehe slovenskih du-hovnik- ov
in vsestransko dejavnost cerkve-ni- h skupnosti v Kanadi, na posameznih
straneh pa vendarle dopus5a moznost, da
je morda v tej nasi novi dezeli tuintam le
zadihalo tudi se kaj drugega in drugac-neg- a
— izven orisanega kroga, ki je po pi-san- ju
avtorjev ves zakolicen v domobran-ski- ,
Rozmanovi in podobni, nam drugim
tako zelo tuji tradiciji. Stevilne fotografije
in risbe iz preteklih in zdajsnjih dni Slove-nij- e
in Slovencev bodo tujeem dobrodo-sle- ,
strani o slovenskih umetnikih in kul-turne- m zivljenju nasih priseljencev jim
bodo odpirale oci, izbrani pregled sloven-skih
druStev pa bo vsem bralcem informa-tiven- .
(Vec o tej publikaciji se kdaj prihod-njic.- )
— I. D.
Ameriski film "Leto zmaja", ki prika-zuj- e cistko mafija§kih elementov v kitaj-sk- i cetrti New Yorka, je povzrocil proteste
med Kitajci v Kanadi in Ameriki. Prise-ljen- ci namrec vidijo v tem filmu rasisticno
upodabljanje svojih ljudi, saj so predstav-ljen- i
vecinoma samo ubijalci in drugacni
pokvarjenci s kitajskimi obrazi. Film bo
zdaj v kinematografih spremljal na platnu
stavek, v katerem pravi filmska druzba, da
s tem filmom nikakor noce zaliti custev
stevilnih Kitajcev...
"Disciplinska druzba proizvaja ze stoletja
hlapce, poslusneze, suznje. Kdor se je bil
odlocil, da bo vztrajal in se uveljavil v nji,
se je s tem odlocil, da bo hlapec, odmev,
naStancani obraz.
Ali pa se ji bo uprl. Tertium non datur.
Patriarhalni starsi zahtevajo od tebe, da ve-ruj- es
v iste vrednote kot oni; ce ne, si pre-kle- t,
si nagnan v svet brez ocetnega blago-slov- a.
Isto zahtevajo Cerkev, Partija, sola,
sluzba, okolje, znanci. Kdor odstopa, je gar-jev- a
ovca...
...Bele vrane se zive; a ne v tej druzbi. Na
robu so, onkraj, drugje, tam, kjer ni vec nas-prot- ja
med vecinsko — pravo — crno barvo
in nedopustno belo." — Taras Kermavner:
Sreca in gnus (Ljubljana, 1984)
bozje kraljestvo. Tako socializem kot
krScanstvo pa vidita v Cloveku ne le
posameznika, temvef tudi enoto
cloveSke skupnosti, saj je clovek
druzbeno bitje.
— To so tudi teinje drugega vati-kanske- ga koncila.
Ljudstvo mora sodelovati v iz-grad- nji
socializma. Na to je opozonf
tudi takoncil, sajjedejal, daje treba
sodelovati tudi z ateisti. Prav tu mora
biti cerkev politicna. Ne pozabimo.
da je nepoliticna cerkev v bistvu
najbolj politicna. S tem pa ni receno,
da mora cerkev govoriti, daje v naSi
druibi vse dobro. Kriticni moramo
bill tako do druibe kot do cerkve,
toda kntizirati moramo v tem snuslu,
da bi gradili novo in §e boljSe. Ne-kate- n
bi naS sistem spremenih, po
moje pa je treba spremenili pred-vsem
nacin uresmcevanja tega siste-m- a.
treba je spremenili cloveka. . Ccmu spremenili sistem. ki ga 5c
nismo uresnicili?
MO? KI
Vi
V6ERAJ
ГЕНВ
1
PMSELJIENNKCOI I (IZSELJENCI)
"=_
V
'
i'
.'
'
.'
'
.
::
'
►;
и
'
'
I1
.'
--
'
i
c
::
-
'
I
-~--- -':!"---J
'
Izseljenec ob svojem odhodu iz domovine..
Sredi poletja je natisnil Time posebno
stevilko, ki je posvecena ameriskim prise-ljence- m.
Vodilni esej je napisal Henry
Grundwald, sin avstrijskega libretista, no-ve- ga Amerikanca iz leta 1940. "Domovina
je tam, kjer ye pozdravi sreca" pravi nje-gov- a
pogruntacija, ta verz pa je verjetno
del какбпе dunajske operete. Za mnoge
mogoce res tudi velja, za vedino ljudi pa
prav gotovo ne. Pravimo, da je marsikdo
odsel po svetu "s trebuhom za kruhom",
vendar to z ljubeznijo (ali neljubeznijo)
do domovine ni imelo veliko opravka, na
noben nafiin pa se ta ljubezen z izseljence-vi- m
odhodom ni zmanjsala...
Pa §e ta misel, o kateri bi bilo vredno
razmisliti: Je res, da je vecina ameriSkih
priseljencev cutila, da je bila njih ljube-zen
do domovine izdana? Je res, da v re-snici
oni niso pustili svojih domovin na
cedilu, pac pa so njihove domovine zapu-stil- e
njih? StraSna misel, ki ji je prav tezko
priti do dna. A po mojem tudi ne more
obveljati. Saj je vendar ze Cankar vedel,
da slabi rezimi, vojska in policija in... in...
niso domovina.
Se nekaj drobiza iz iste stevilke caso-pis- a
Time dne 8. julija 1985:
Med tiskom ameriskih priseljencev, ki
je stel v zacetku naSega stoletja okrog
1.300 razlicnih neangleskih listov in perio-dik- ,
je omenjen tudi slovenski dnevnik iz
— Do nauka teologiji socializma
niste dokopali po nakijucju?
Kako po nakijucju! Kako naj bi
po nakfjucju ugotovil, cia je socia-lizem
dcolej najboljSi sistem, daje to
sLstem, ki najbolj ustreza tudi nazo-ro- m
kriicanstva? Gre za to. daje moj
socializem v bistvu mo)c osebno iz- -
kustvo. V Mariboru sem kot Student
gladoval in odSel k ljudem, ki bi mi
lahko pomagali. ker so imeli denar
oziroma oblast. Toda vpraSali so me.
ah sem clan .naSih' organizacij.
VpraSam jih. katenh organizacij.
Odrnejo mi, naSih, klenkalnih. Ko
sem jim odgovonl, da nisem, so mi
dali vedeti. da zame nimajo niCesar.
Zato sem bil tako srecen, ko so se
stvan spremenile.
J
TA I'
У
r.
r
,}, ",,
z
o
.se
}
r.
DANES
— Ali se ne bojite, da bi vas papei
zaradi vsega tega enako kot Leonar-d- a
BoiTa poklical v Rim?
Zakaj naj bi se bal. Ce bi se, tega
ne bi govoril. Moja norma sta evan-gel- ij
in moja vest. Pravite. da nisem
najbolj pnljubljcn v cerkvcnih kro-gi- h. Ne bo povscm drzalo, da me
cerkveni ljudje nimaio radi. Radi me
nimajo listi v cerkvi, ki so protiso-cialiilicn- o
usmcrjeni. Ljudstvo in
crniki me imajo radi. Rrcem lahko
tudi, da me imajo radi duhovniki, sa
ccina njih misli tako kot jaz Ne
zagovarjam teologije osvoboditve',
temvec socialisticno teologijo, so-cializem
pa ze imamo Teologija
osvoboditve je nevarna za tiste. ki
nocejo socializma. toda pn nas ga ie
imamo.d
i
New Yorka, to pa je bil, kot vemo "Glas
naroda". Razen tega dnevnika je v mestu
New York, ob istem casu izhajalo se 31
drugih etni6nih dnevnikov!
a V statisticnih stolpcih beremo prese-netljiv- o
(in nemalo cudno) Stevilko: v letih
1961-8- 4 se je baje vselilo v Ameriko 30.000
— pri§li pa so kot "tak§ni ali
drugacni" begunci... Kdo so ti ljudje, stati-stik- a
ne pove.
a Zanimivo je prav tako, da je ta Stevilka
priseljenih iz omenjenih let
visja od stevila iz Romunije,
Poljske, Spanije in Madzar-ske-,
sicer pa po vrstnem redu takoj za izse-ljen- ci
iz Kampudije, Rusije (po 60.000),
Laosa, Vietnama in Kube.
Grunwaldov esej spremljata dve ilustra-cij- i.
naj bi zgodbo
"korenin", torej njegovo "presadi-tev- "
iz starega v novi svet. Primerjal sem
obseg korenin cloveka, ki zapuSca domovi-no- ,
z obsegom korenin ki
se je na tej celini sestal s svojo sreco. Prva
risba prikazuje koreninice, prilegajoce se
kak§ni solati, druga pa bujne, ko§ate kore-nin- e
mogocnega hrasta! Tako enostavna
ta pot v tuji svet, cetudi gre za ZDA, ze ne
more biti! Vsaj za mnoge ne, ce ne za veci-no.- .. Ali ne bi bilo blizje resnici, ko bi risar
ti dve podobici kratkomalo zamenjal? —
I. D.
... in priseljenec na svojem cilju?
RAZVOJ VPRAANJA enakopravnosti na koroSkem
vc
FRftiгл ШШШ
wc
"I
Jugoslovanov
Jugoslovanov
priseljencev
Cehoslovaske,
Predstavljali izseljen-cevi- h
"Amerikanca",
jezikovne
шиттА
V
g
УС
— Zakaj se katoliSka cerkev na
Hnatskem ne odreka Stepincu in v
Sloveniji Rozmanu?
Ce bi uradha cerkev to storila, bi
morala priznati, da necesa ni prav
storila. Ce pa bi to priznala. bi hkra'i
priznala, da se mora spremenili.
ga.
Misel je od vse- -
Vuik
uwcie.
Romy de
francoski pesnik
je sdN go.odur woic
Victor Hugo,
francoski pesnik
$10W£№ ',
JUTRI?
modnejSa
Gourmont,
1
I
(NaS tednik, Celorec)