Nase Novine, October 12, 1983

              ' ,t ' I k
t t 1 . I v,"vvv'i
1- 0- NASE NOVINE, August 31, 1933. Za slovenske bralce
korenine
Institucije
slovenskih
izseljencev
v Kanadi
Povsod v piekmorskih deelah, kjcr
so jc naselilo vecje stevilo Slovencev,
so le-- ti osnovali raznovrstne institucije
(drustva). Sprva jc bilo v ospredju or-ganizira- nje
v podpornih drustvih oi-rom- a
avarovalniskih drubah, ki so
svojc clane avai ovale a ivljenje,
bolezen, nesrece itd. Nekatere so ime-l- e
uvedeno tudi starostnoavarovanje,
hkrati pa so delovale na kulturno-pro-svetne- m, aloniskem in sportno-re-kreacijske- m
podrocju.
Omenjeno vsekakor velja tudi a
prvotno obliko organiiranosti sloven-skih
iscljenccv v Kanadi. Medtem ko
v obdobju pred prvo svetovno vojno
Slovcnci v Kanadi se niso imeli svojih
mstitucij aradi njihove skromne pri-sotno- sti
ter laztresenosti sirom te pro-stra- ne
dtvele, pa zasledimo pravi ra-m- ah
podpornih drustev predvsem v
obdobju med obema vojnama. Naj-pr- ej
so se rojaki organiirali po vzoru
velikih podpornih organiacij, ki so
imele svoj sedez v velemestih ameri-skeg- a
severowhoda. Ustanavljali so
predvsem odsekc SNPJ, bilo pa je tudi
nekaj odsekov KSKJ. Ker so bili po-go- ji
za delovanje bratskili podpornih
organizacij v tistem casuv Kanadi
drugacni kot v ZDA, so omenjeni od-se- ki
delovali le nekaj let, popolnoma
pa so prcnehali delovati med drugo
svetovno vojno. Vzrok kratkotrajnc-m- u
delovanju omenjenih odsekov je
treba iskati tudi v nenehnem pieselje-vanj- u
njihovih clanov. V iskanju zapo-slitv- e
so se se posebej v casu svetovne
ekonomske recesije selili iz kiaja v
kraj, od vzhoda do zahoda dezele, ta-k- o
da so zaradi tega nekateie sloven-ske
naselbine obstajale le nekaj casa.
Kljub stevilnim odsekom podpornih
jednot je bil dejanski dele vklucenih
rojakov v te organizacije relativno ni-ze- k.
Po studiji Lipoglavskove je bila v
ZDA v tem casu vec kot polovica slo
Proslavljamo rodu vrline,
krasoto rodnega sveta,
da v mladem zarodu ostala
bo iskra naSega duha,
da dveh svetov sokovi modni
obilen sad nam obrode,
da v narodov domovju novem
zivelo naSe bo ime.
V OZN
proti fasistom
Na polctncm ascdanju odbora
OZN a preprcccvanjc rasne disk ri-mina- tijc
jc jugcslovanski i7vedcncc
Silvo Dcvctak obsodil pojavljanje
ncofasisticnih in nconacisticnih sku-p:- n
in organizacij, ki sirijo rasisticne
in protidemokrat'ene ideje, zlasti ko
gre za narodnosme manjsine in pri-sclje- nc
dclavcc. Jugoslovanski prcd-stavn- ik
je zahteval prepoved take
dejavnosti, pa tudi skupin in orga-nizacij,
ki to pocno.
f. ' r л
venskih priseljencev vkljucena v razne
institucije slovenske skupnosti. V Ka-nadi
pa je ta delez komaj dosegal
107c.. Tudi potem, ko je bila leta 1933
v Kanadi ustanovljena samostojna
biatska organizacija Slovencev - Slo-vensko-kanad-sko
podporno drustvo
(ponejsa Vzajemna podporna zveza
Bled), se omenjeni dele ni bistveno
spremenil. Nekoliko se je povecal tik
pred zacetkom druge svetovne vojne,
ko je VPZ Bled dobila piavico usta-navlj- ati
odseke po naselbinah Ontana
in drugih provinc.
Vkljucevanje Slovencev v tako lme-nova- no
iraternalisticno gibanje je
bilo velikega pornena a napredno de-lavs- ko
gibanje nasih izseljencev v Ka-nadi.
Ker je bila VPZ Bled med
obema vojnama edina samostojna
podporna organizacija jugoslovanskih
izseljencev v Kanadi, se je vanjo
vkljucevalo tudi izseljenstvo drugih
jugoslovanskih narodov (piedvsem
Hrvati). V casu ekonomske recesije,
ko je vecina tojakov bivala v bednih
pogojih, kot delavci v rudnikih, v goz-dovi- h,
pri gradnji prometnega omrez-j- a
in deloma tudi v industriji, se je
njihova razredna zavest krepila. Sled-nj- e
je se posebej prislo do i.raл v
casu druge svetovne vojne, ko so tudi
nasi izseljenci v Kanadi podprli boj
jugoslovanskih naiodov in narodnosti
za nacionalno osvoboditev in spre-mem- bo
socialnega reda. Prckaljeni v
boj ih kanadskega delavstva so v ta
namen osnovali politicne institucije, s
casopisom Edinost pa se je pojavil
tudi njihov tisk
Ob navedenem jc potrebno pripo-mnit- i,
da Slovcnci v tem obdobju niso
bili orgamzirani v okviru lastnih cerk-veni- h
institucij. Poizkusi slovenskih
franciskanov v ZDA, da bi na kanad-ski- h
tleh ustanovili slovcnsko zupnijo,
niso uspeli Zaradi tega so se posa-mezni- ki
udelezevali cerkvenih obre-do- v
drugih etnicnih skupnosti.
V institucionalnem pogleclu je do
bistvenih sprcmemb prislo kmalu po
duigi svetovni vojni. S prihodom poli-ticnih
beguncev so prisli tudi pivi du-hovni- ki,
ki st) ze konec stindesetih let
zaceli z ustanavljanjem cerkvenih in-stitucij,
pojavil pa se je tudi njihov
tisk. Slovenski politicni begunci so na
ta nacin oivljali institucije, pienesene
iz izvornega okolja; hkrati pa so za
zadovoljcvanjc svojih kulturnih, eko-nomsk- ih,
socialnih in politicnih potreb
osnovali nove organizacije. Srcdisce
njihovega delovanja postanc Toronto
S prihodom novih priseljencev, ki so
zaradi ekonomskih uzlogov ali avan-tuiizm- a
v petdesetih letih sknvoma
prestopali tedaj zapito jugoslovansko
me)o, se je slovenska skupnost v Ka-nadi
mocno okrepila. Nova drustva so
zaceli ustanavljati tudi vdiugih mestih
Kanade. Med njimi so prevladovala
vorancev! "samorastniki"
vangleSCini
Pri zalozbi "Prometej" v New
Orleansu je pravkar izSIa dvojezi6na
izdaja priljubljenih "Samorastnikov"
Prezihovega Voranca — s paralelno
тшштшштт&1
-n---
V~-A
1 1— t--J-"-"-
J-—-h-"hfa— "—— '_I_J llifr 1 I
nezno. Tolstoj je zato vprasal straznika:
A li znas brati?
Seveda.
A li si bral Sveto pismo?
)Bral.
ne pozabi nauk, da moras
bliznji":u Ijul'tii sebe.
kultumo-piosvetn- a. Omenjeni val pri-seljcva- nja
Slovencev v Kanadi je
piedvsem okiepil slovcnsko skupnost
v Torontu, Hamiltonu, Montrealu m
Winnipegu. V teh mestih so bile v
acetku sestdesetih let ustanovljene,
poleg ze omenjenih kulturnopiosvet-ni- h
institucij, nove zupnije. Razna
kulturnopiosvetna drustva pa so bila
ustanovljena se v Vancouvm, Kdmon-ton- u,
Calgaryju, Windsoru, Londonu
in St. Cathannesu.
Zadnji vecji val pnseljevanja
v Kanado po Ietu 1 965 je bil ze
manj intenziven. Sicei je okrepil slo-vcnsko
skupnost, vendar pa v pogleclu
ustanavljanja novih institucij ni pome-ni- l
toliko kot predhodna dva (pivi s
prihodom politicnih beguncev in duigi
s prihodom ekonomskih priseljencev v
petdesetih letih). Prav iz teh razlogov
danes v Kanadi se vedno pievladujejo
institucije, ki so bile ustanovljene pied
dvasetimi leti in vec Ob teh pa deluje
tudi VPZ Bled, ki je bila ustanov-ljena
se pied drugo svetovno
Koliksen jc sedanji delez slovenskih
priseljencev in njihovih potomcev,
vkljucenih v laznovistne institucije
slovenske skupnosti v Kanadi, jc bilo
ugotovljeno s podiobno anketo. Vob-mocji- h
koncentracije priseljencev
(loionto, Hamilton, St Cathaimes,
Montical) se giblje delez okrog 5()",,
v diugih mestih pa )e niji. Ob tem
ielativno visokem deleu je tieba upo-stcva- ti
dejstvo, da je znatno stevilo
Slovencev samo foimalno v clanstvu
posameznih institucij Njihova pusot-no- st
v slovenski skupnosti je obcasna,
saj se udelezLijejo le posameznih pri-redit- ev
druzabnega znacaja.
Glede na dosedanje ikusnje pri
pioucevanju iseljenske pmblematike
v prekomorskih deelah, lahko opre-delim- o
institucije Slovencev v Kanadi
po sledecem vrstnem rethr
socialno-solidarnost- ne (biatska
podporna drustva)
- kulturno-prosvetn- e (diustva s
lolkloinimi skupinami, pevskimi bo-i- i,
dopolnilnim poukom sloven-eine- ) - ekonomske (banke, avaiovalm-ce- ,
asebna gospodarska podjetja)
- cerkvene (zupnije s pastoialno,
kulturno-prosvetn- o in skavtsko dejav-nostj- o)
- politicne (iazne obhke dtuenj
slovenske politicne emigracije) in - druge (tisk, iadio, sportno-re-kieacijs- ka
diustva).
Ker so v tekstu vsebmsko in krono-losk- o
ze opisane in na pnloeni kaiti
podiobno laclenjene, jih ne gre pose-h- cj
opisovati. Iz karte je iazvidno, da
je najpopolnejsa institucionalna mre-- a
v junem Ontariu, kjcr piebiva
okiog 70% vseh slovenskih priseljen-cev
v Kanadi.
Mag. Rado Genorio
"Rodna gruda"
objavljenim izvirnikom in angleS-ki- m
prevodom dr. Irme Ozbalt iz
Montreala v Kvibeku. Knjiga je
namenjena nasim mladim rodovom,
ki se побејо poglobiti v ta biser
slovenske knjizevnosti v obeh je-zik- ih.
' V ft
Lev N. Tohioj jc sel po zivahiu mo- - Straznik je Tolstoja zacudeno pogle-'skavs- ki
ulici. Srecal je straznika, ki je dai potem pa rekel:
vnJil ктеш. s katerim ni ravnal niti malo
Torej na
ko samega
Slo-vencev
vojno
All znas bran:
,o, seveda znam.
P si prebral pohcijske predpise? .
Pnporocam . da jih preberes. preden
pridigtis drugim.v
тлИ mimiwiw
SLOVENES IN AMERICA
THEY CAME
(Ed. Note: This is part two in a
series on Slovenes in America,
assembled from a speech by PSWA
Editor Agnes Eiish at the April
PSWA Convention. The first part
was carried in PR 629.)
Slovenes came to America long
before the 20th century. Around
1715, a group of Protestant- - Slove-nes
fled their homeland when a
peasants' uprising failed and Catho-licism
became the dominant religi-on.
They were forced to flee.
They made their way to Prussia,
and then to the colony of Georgia in
the new world, where they accepted
Governor Ogleby's invitation to
settle and worship as they pleased.
They brought silkworms with which
to ern their living, and settled along
the Savannah River. Their settle-ment
was destroyed during the Civil
War. Slovene names on tombstones
there are a memorial to these early
settlers.
Names such as Gorshe, Vavtar,
Vertnar, Cherne and Vidmar prove
thath a handful of Slovene soldiers
served in George Washington's
revolutionary forces.
In 1800, the names of Slovene
brothers Thomas and Abraham Volk
are recorded as having married
women of Anglo-Saxo- n and Dutch
descent. Thomas' grandson became
a well-know- n sculptor and a friend
of Abraham Lincoln, whom he met
in a Chicago boarding house.
Then there were Slovene missio-naries,
the best known being Father
Frederick Baraga. He came to
Cleveland in 1830 and was sent to
work with the Indians of Northern
Michigan and Minnesota. He lear-ned
their language and wrote an
alphabet for them, translated the
Bible and wrote two religious books
in the Indians' native tongue. Slove-nian
peasants dropped coins into
collection boxes marked, "For
Baraga's Indians."
Baraga was unhappy with the
treatment Indians received from
whites, and especially from govern-ment
agents. It wasn't until 1930
that the government beaan to follow
practices regarding the Indians
which Baraga had outlined a century
earlier.
In the 1850s the pack paddlers
came to the Chicago area. They
traded jewelry, religious items and
the like with the settlers and Indians
of the Midwest. They wrote to
friends and relatives to come to
America.
News reached Slovenia that work
could be found in the iron ore and
coal mines, and immigrants came to
Chicago and Clevelenad. As more
Slovenes came, some stayed on at
the ports of entry; New York, New
Orleans, San Francisco. Others
worked at the Great Lakes ports in
Detroit and Milwaukee, or the river
ports of St. Louis and Pittsburgh.
The coal mines of Pennsylvania,
West Virginia and Ohio employed
Slovene labor, as well as the coal
areas of Illinois and Kansas. Cop-per,
tin and silver were mined by
Slovenes in Colorado, Utah, Arizona
and New Mexico. The steel mills
lured Slovenes, and many became
farmers, fishermen or fruit growers.
Agnes ELISH
PSWA Editor