Nase Novine, February 06, 1986

              . .
I
i is,
Skof Grmic na Koroskem:
„Slovenci moramo pozabiti na idejne razlike!"
Prejsnji mesec je Slovenska pro-svetn- a
zveza na Koroskem prircdila
skupaj s slovcnskimi krajcvnimi
prosvetnimi drustvi serijo preda-van- j
naslovnega skofa dr. Vekoslava
Grmica in prof. Jozeta Rajhmana.
Ugledna gosta iz Jugoslavije sta go-vori- la
o vlogah vere in cerkve v zgo-dovi- ni
in sedanjosti slovenskega na-rod- a.
0 zanimivih ugotovitvah obeli
govornikov zgovorno prica objava v
celovskem Slovcnskcm vestniku, po
kateri posnemam pricujoce besedilo:
Prcdavatclju se nista omejila zgolj
na cerkcv pri Slovoncih. saj je tudi
cerkvena hirarhija nastrojena sirse. saj
se danes Vatikan v vedno vecji meri
razunie kot odlocilna instanca za raz-v- oj
krcanstva in cerkve v posamenih
dr.avah. kot tista silnica. ki hoce dik-tira- ti
vsem narodom nacin sprejemanja
krscanstva. enakozek "model". Tod a
vsak narod. vsak kontinent sprejema
krscanstvo na svoj specificen nacin;
odvisno pae oS okoliscin. od konkret-ni- h
druzbenih pogojev. oil konkret-m- h
tradicij ltd. Toje nazornoprikaal
prof. Rajhman oh primeru pokrislja-njevanj- a
Slovencev. Od zacetka raz-sirjan- ja
rimskega imperija proti
severu in vzhodu. pa vse tja do 15. ali
16. stoletja je kiscanstvo tudi med
Slovenci le pocasi prodiralo. Ojace-vat- i
se je zacelo pravzaprav .sele z
nastopom luteraneev. ki so zaceli z
reformo cerkve. katera do tedaj ni
imela dobrega ugleda. saj se je bil raz-v- il
levdalizem. v sklopu katerega je
cerkev poznala in priznavala dosti
bolj posvetno gospodo kot pa svojo
versko.
V tem sklopu se postavlja seveda
tudi vprasanje ovrednotenja enega
glavnih pobudnikov. Primoza Tru-barja.
ki je prinesel Slovencem (in ne
le tem) novo ..vero", pa tudi prvo (in
kasneje se nadaljnjih 21)) slovensko
knjigo in s tem zaznamoval tako zace-te- k
slovenske novoveske kulture.
kakor tudi zacetek nase narodne
zavesti. Pa se mu vsa tazasluzenost ni
priznala - vsaj s sliani cerkve ne. aj
je veljal kot krivovcrec in postal s tem
tabu ter bil zamolcan in sramezljivo
prikrivan. Rajhman in Grmic pa sta v
tej zvezi poudarila, da se nikakor ne
velja Trubarja sramovati. temvec da
ga je treba povzdigniti na odlicno
mesto. saj je postuliral to. kar je bilo
v narodu ze zivo. Grmic pa jc prcd-vse- m
izpostavil tudi to. da je tiicli
uradna cerkev danes le tudi ze pri-znala
Trubarja.
Narod - vera - cerkev
Naslovni skof pa se je posvetil
prcdvsem sklopu narodnost -- vernost
- ccrkvenost, razlagal ga pa je na pri
meru vlogc vere in cerkve pri Slovcn-ci- h
v ensu med obema vojnama. Te tri
vrednole, tako Grmic, laliko uspe-vaj- o
le v medsebojnem stiku, ki pa je
laliko harmonicen, ali pasporen. Kot
izhodisce je podkrepil Vodnikovo
tezo. da je narod pri tem osnova, na
kateri sele moreta zidati cerkev in
krscanstvo. Zato pa morata vera in
cerkev priznati tudi narod in narodno
kulturo.
Obratno oz. hkrati pa le tako lahko
dobi cerkev v dolocenem narodu tudi
svojo posebno podobo. Iz vsega tega
pa je izvil Grmic tudi logicni izsledek,
da je s tem lorej tudi narodno izdaj-stv- o
greh. To pa ne le zato, ker
narodni odpadnik odpade tudi od
л
ч "Ч~
4s
£ %Г
Naslovniskof dr. Vcko.slav Grmic
vere. temvec zato, ker raznarodova-nj- e
pobija tudi vero.
Ce hoce cerkev ziveti zunaj svojega
naivida. se ze sania izkljucuje", tako
je povedal Grmic, „ker s tem prepre-cuj- e
oznanjanje evangelija. Saj so
katolicani del svojegn naroda, zato pa
so za svoj naiod tudi odgovorni. In
povsem va.no je spoznanje. da gra-dij- o
narodno kulturo tako verni,
kakor tudi neverujoci. V tem sklopu
pa vera ni ovira, hkrati pa tudi se ne
dokaz, da delas za svoj narod."
Za eas med vojno je Grmic pouda-ril- .
da so Slovenci pokazali poseben
pogum. in da so jih podpirali v tem
narodnoosvobodilnem boju tudi
duhovniki. Kot primer je navedel Pri-morsk- o,
kjer je ninogo duhovnikov
najtesneje sodelovalo z narodno-osvobodilni- m
gibanjem. ..Mnogo jc
bilo takih Bevkovih Cedermaccv. da
sponinim le na primorskega skofa, ki
pa je bil odstavljen od Vatikana".
Jasno. saj se jebilo vrhovnocerkveno
vodstvo zc aranziralo z italijanskimi
fasisti, pozneje pa tudi z nemskimi
nacisti.
„Tudi na Koroskem je bilo vec
junaskih duhovnikov, ki so se posta-vi- li
za svoj ogrozeni narod. vec je bilo
ВвШЛШвВШВШШШШК9!1 Шшшшшшшјтшшттшввтшјт ДД!ИИ,ДРИШИММИИ
шшвшшшшшшшшшшшшшшшшт шшшшшшвшшшшшшшшшвшМ SS&9HE89HHH
takih Vinko Poljanccv. In pravzaradi
nastopa in pristranosti takih duhovni-kov
so ljudje nasli k veri, saj so nasli v
duhovnikih podporo za svoje
narodne teznje."
Za podrocje danasnje Jugoslavije
pa je orisal napake uradne cerkve, pa
tudi posamcznih duhovnikov ob pri-meru
Slovenske ljudske stranke, ki se
je vse premalo zanimala za socialna
vprasanja, notranji minister -- duhov-,
nik Korosec - pa je se zraven zasledo-va- l
vse socialiste in komuniste. Zato
so se zaceli najprcj oddaljevati
krsc'anski socialist!, ki so se organizi-ral- i
nato prcdvsem na sindikalni rav-n- i.
Vsi duhovniki pa, ki so sodelovali
s krscanskimi socialisti, pa so sstrani
uradne cerkve utrpeli hudo skodo in
zasledovanje. Tako je postala od
duhovnikov vodena Slovenska ljud-sk- a
stranka vedno bolj klerikalna in
lasistoidna, ljudje pa so se odvracali
od n je in tako zapuscali vero zaradi
politike."
Vera in politika
Politiko pa moremo pojmovati na
dva nacina: v smislu strankarske
opredelitve. ali pa kot prizadevanje
za pravicnost, enakopravnost in pre-preceva- nje
ubostva. Po Grmicuopre-deljevanj- e
za eno ali drugo slranko ne
sodi v obmocje cerkve („Toje zadeva
vsakega posameznika. Za kristjana
pa velja, da se mora sprasevati, kje so
tiste mo.nosti, da se dosezejo cim
popolnejse druzbene razmcre!")
Toda povsod tarn, kjer gre prav za
uresnicevanje tega nacela, da ubogih
ne bi bilo, pa se Cerkev in kristjani ne
morejo odpovedati svoje naloge.
Grmic je dostavil: „Tako aktivno
vkljucevanje cerkve, duhovnikov in
kristjanov pa je danes potrebno na
primer v Latinski Ameriki, kjer gre
res za to, da se v smislu evangelija
postavimo jasno na stran ubogih!" Pri
tem je treba upostevati pae se dej-stv- o,
da je narod osnova, sestavni del
tega pa so tako verni kakor tudi neve-rujoci.
„To je pae prav tako kakor z
enotnim slovenskim kultumim pro-storo- m.
Tudi tu je potrebna zavest,
da ta enotnost ni pomembna le zaradi
tega, ker zajema Slovence to- - in on-str- an
meje, temvec ker zdruzuje ljudi
razlicnega misljenja, razlicnega sve-tovne- sia
nazora. Slovenci bomo
morali pozabiti na idejne razlike, ker
ni vazno, kaj verujes, temvec to, kaj
si!"
Varnjte se ogrozenih ljudi in
ljudi. ki mislijo, da so ogroze-ni.
Cutijo potrebo. da se varu-jej- o
in branijo. in zato pogosw
nepricakovano in zahrbino tuv
pod ajo. I0 .widriC.
pisatelj-nobeiove- e
40-letni- ca
in
150. knjiga
nkxilll zhllkr Inula (ill JO-lclil- HI ПС[1С11Ц1ШСЦИ
izIiiiiiiiiiii i:lr 10 knjiga hmiicfiii clclti Oinna .u-ptiiitHu- .h kingii rhiancKa dela I S шгцша in km
jiihik-jn-u 150. knjiga J An,'(; Ahnra
Oh iithileiu svdjv tciiu-liit- c rhukr sr c Dinnnu ra-in
f ho Slavonic j)iichci pimiila nine хепсннце
aiutli ктНксца cum псца lurniiku i iruiitmu. danes
in xri miiym-- kiipm hianili del cloli I'nn rain
c c ralnrha ndlnula. da hn prismiinui pnnaiisnila
(flaiiin rhukn Osmnnii mucin ponalisa hn irdaa
knmplvinx pnsamcrnili aimic. naipicj iistilt. ki pli
re dull una in na kniiriicin tin I'unaliM hntln irluqali
I HUM, pilklipill npiCIUI. xrrillll 1 lllllflllll IIS(C, 1,')((- -
di ii pa hn i (( piisnclck jti i c irdan1.
Г pi win Icliiikn hndn irlc nhc knpxi Simmia Jcnka
in piw in кпрцс Innka KciMiika
(J pndidhiinMih a scriiuiiipi i well kiipaiiiuli all
pn DrrtiMU ralnrhi Slnwiup'. kiijirm uddeiek. leini
11К2().()1ЧЧЧ l.pthliuna.
Iz slavnostnega
Vidmarja
Zivljenje in delo Primoza Trubarja sta obvladovala dva veli-k- a
notranja vzgiba, ki sta nclocljivo povczana med sabo in z bi-stvo- m
tega znamenitega moza. Ta vzgona sta: strastna vnema za
spoznano novo versko resnico in v vsem njegovem delu navzoca, od
dela do dela se stopnjujoca, vroca Ijubezen do cloveka, zlasti seve-da
do rojakov ali — z njegovo besedo — do dobrih in ljubih Slo-vence- v.
Z uvedbo slovenscine je Trubar povzrocil, da je kot prvi SIo-ven- ec
leta 1555 v razgovorih s Petrom Pavlom Vergerijem, skofom
v Kopru, dozivel prvi od Slovencev opombo, naj bi verske knjige pi-s- al
raje v nekaksnem jugoslovanskem jeziku . . . Toda Trubar je
vztrajal pri slovenscini, pri slovenscini, kakrsno so govorili prepro-st- i
ljudje v njegovi rojstni vasi Rasici . . . S tem je opravil prvo uve-Ijavit- ev
slovenscine v nasi zgodovini, ki je obstala do danasnjega
dne, in to kljub raznim in pogostim ugovorom zoper njeno rabo, ki
se z raznih strani pojavljajo vse do danasnjega dne.
Treba se je zivo zavedati, da pomeni njegovo delo dejansko
nov zacetek slovenske zgodovine, kajti vse prejsnje dogajanje in
dozivljanje nasega naroda je prekrila nemska nadoblast. Trubar
nam jc ustvaril in pred svetom uveljavil slovenski jezik.
Trubarjevo stenska iivljenska pot v epominski sobi. Celotni kom-ple- ks je harmonieno vkljucen v krajevno gospodarstvo in turisti-fin- o rkeasjtikpooombnnpuoldevbtanoa,v o—dhuRrhauanSji1ec6an. asintjoesleoкtsjeтadеnбnjrкeаbVilaseelicтkeоesдiLоjaaбSаcs.e pPsrooenlzoumIdHbaaerasjtreonloteotrjae,j po-tj- o 6e psoevreozdaintue itusdki azk Lpeivsasttiekloj,vos, eJsuarl£ijio6eDvooleinnjcSit,rigtaarjbeovmoodiezmsealidliiljo.
V enciklopediji
manjsin pohvala Jugoslaviji
Krijiga fiiozofa R. Caratinija Moc sibkih, ki je izsla pri
zalozbi Larousse, je zbudila veliko pozornost javnosti
PAR1Z, 21. oktobra (Tanjug) — Jugoslavia kot vecnarod-nostn- a
driava s federalno ureditvijo je s priznanjem vseh
pravic narodnostnim manjsinam okrepila enotnost in varnost
in pospesila svoj razvoj.
Tako sc zacenja poglavje o narodnostnih manjsinah v
Jugoslaviji v knjigi Svetovna enciklopedij.i manjsin franco-skeg- a
fiiozofa in enciklopedista Rogcra Caratinija. Carauni-jev- a
knjiga z naslovom Moo sibkih, ki je pred kratkim i.Sla
pri zr.ani francoski zalozbi Larousse, je zbudib veliko pozor-nost
javnosti.
Avtor poudarja, da je Jugoslavija na prvtra niestu med
evropskimi drzavami. kar zadeva razvitost in ucinkovitost
zakonodaje na podrocju narodnostnih manjsin, in pristavlia,
da so v Jugoslaviji protiustavne vse dejavnosti, katerih cilj je
propagirati ali povzrocati necnakost med manjsinami, enako
pa velja tudi za podziganje etnicne. jezikovne ali verske
nestrpnosti.
V Jugoslaviji je mogoce nasteti 18 glavnih narodnosti, ce
ne upostevamo manjsih narodnostnih skupnosti. Vse imajo
svoje osnovne Sole, casopise, radijski in televizijski program.
Vsi spoStujejo njihove verske pravice, imajo pa tudi izvoljene
predstavnike v politi6nih organih obmocij, kjer zivijo.
Caratini, ne da bi zanemaril nekatere aktualhe probleme v
okviru zapletene jugoslovanske skupnosti enakopravnih
narodov in narodnosti, na koncu poudarja: Jugoslaviji se je
to posrecilo brez dvoma tudi po zaslugi Titove moci in
socialisticne doslednosti. Pod isto zastavo je zbrala vse manj-§in- c,
ki zive v miru in medsebojnem razumevanju. Zato je
lahko za zgled drugim.
ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV
nepretrganega
izhajanja jubilejna
(nudnika
govora
Josipa
Svetovni
to