Nase Novine, March 13, 1986

              1. — ' i" 5 1
:"
-
Iff Ц M HIIIIHI ИДИ
ii-v- ''1-
1
! s4 I I r'VJ J H s Жi1: lrffai
iW №:l rr#a'jl A €
It- - r$
V decembrski stevilki tfodne grade ko-ment- ira
urednik Jbie Preseren letosnje iz-seljen-sko
poletje v Sloveniji in med drugim
pravi: "Ali niso najlepsa srecanja s prepro-stim- i
liudmi nekje na dezeli, ki jih se ni
pokvaril pogrosen okus, po vsem svetu
enak? Ali nima najboljsega okusa domace
kislo mleko, s kakrsnim ti postreze na plan-i- ni
preprost pastir? Ali ni najboljse vino
tisto, ki ga spijes v kmecki zidanici in zra-ve- n
prigriznes v domaci peci pecen
kruh?. . .
" Na istem mestu nam urednik zeli
sreco v novem letu. Hvalezni smo mu za
vse, kar nam je v reviji pripravil lepega v
starem letu, in mu zelimo obilo srece v
letu 1986!
Slovenska izseljenska matica je razpi-sal- a
stipendijeza visokosolski inpodiplom-sk- i
studijv v Sloveniji v solskem letu
1986;87. Stipendije lahko dobijo potomci
slovenskih izseljencev, ki izpolnjujejo po-go- je
za vpis na univerzo. Namen stipendi-ranj- a
je, da bi se kandidati po копбапет
studiju vrnili v dezele, od koder prihajajo,
in se tarn aktivno vkljucili v slovenske or-ganiza- cije
ter po moznosti pridobljeno zna-nj- e
prenasali tudi na mlajse slovenske rodo-v- e.
Podrobnosti o teh stipendijah so objav-ljen- e
v lanski dvanajsti stevilki Rodne gui-de.
Ista stevilka revije za Slovence po svetu
prinasa tudi obsirnejsa porocila o razstavi
slovenskih izseljencev v Cankarjevem
domu Ljubljani. Umetnostni kritik dr.
Cene Avgustin pise o delih 23 avtorjev:
"Slike in plastike, predstavljene na razsta-vi,
niso nikakrsni neuspeli poskusi, temvec
nemalokrat privlacna in likovno zrela dela
avtorjev, ki so se likovno izobrazevali na
razlicnih umetniskih zavodih in solan, se-minar- jih
in v ateljejih znanih umetnikov...
Zanimivo je, da so med razstavljavci v ena-ke- m
stevilu zastopani moski kot zenske.
Vsi si z likovnim delom bogatijo in pre-stri- jo
zivljenje in marsikoga slikanje in ki-parje-nje
re§uje domotozja in osamljenosti
v tujini. Posamezniki, tisti, ki so si prido-bi- li
potrebno strokovno izobrazbo, si slu-zij- o
kruh kot svobodni umetniki."
Financial Times and New YorkTimes
Service sta pred nastopom Novega lela
razpecala (tudi za torontski Globe and
Mail) porocila svojih porocevalcev iz
Beograda o gospodarskem in politic-ne- m
stanju v Jugoslaviji. Ne prvi ne
drugi dopisnik (David Bucha, Henry
Kamm) ne podajata rozne slike, oba pa
priznavata, da se nasi ljudje doma tru-dij- o
na vse kriplje in v upanju na skorajs
njo olajsavo velikih bremen z dolgovi
in nerodnih neenotnih nastopov v posa-mezni- h
republikah in pokrajinah. Vse
to, o cemer porocata, nam je znano iz
jugoslovanskega tiska, ki odprto pise 0
vsakem пајтапјбет spodrsljaju fede-ralni- h
in republiskih vodstev oz. delov-ni- h
organizacij, zatorej nas ameriski
klisejski naslov "Yugoslavia: in disuni
ms
ШШ
шјш Ш
ty, paralysis" nikakor ni vznemiril. Nav-sezadn- je
so tudi vsi podatki omenjenih
servisov prisli iz samokriticnih ust Ju-goslovan- ov
samih!
Javni nastopi pisatelja in gledali-skeg- a
reziserja Bojana Stiha ki se zad-nj- a
leta najvec ukvarjajo z vprasanji
slovenskega danes in jutri, morajo biti
doma ze zelo popularni, saj so njegove
tehtne besede pljusknile z domacega
nabrezja tudi v revijo z Slovence po sve-tu.
Rodna gruda je lani pred koncem
leta objavila koscek njegovega eseja
"Slovenski narod hie et nunc", kjer smo
lahko prebrali njegovo odlocno zavrni-te- g
"hude pomote", po kateri smo rabili
(in se rabimo) v meddrzavnih razmerjih
z Avstrijo, Italijo in Madzarsko "termi-nolos- ki
nesmisel (absurd) — "narodna
manjsina"... Slovenska stran bo v krat-ke- m
prinesla ponatis tega izrednega
Stihovega eseja v celoti. Ne zamudite
priloznosti, da se seznanite z mislimi
enega najnaprednejsih Slovencev na- -
sega casa!
Kanadsko jugoslovansko gledalisce
"Gusle" bo 1. in 2. februarja uprizorilo
zanimiv dramski monolog Milenka Vu-ceti- ca "Ljubica". Igrala bo po-klic- na
gledaliska igralka Damjanka Be-ljansk- i,
predstavo pa bo zreziral Dani-je- l
Varga. Omenjeno gledalisce se je s
svojimi nekajkratnimi nastopi v kanad-sk- i
javnosti ze prebilo do naziva nagra-jence- v
v ontarijskem merilu. Vsi, ki ste
zamudili napet dramski vecer z igro
"Brez tretjega", si lahko ogledate to
predstavo 18. in 19. januarja v dvorani
slovaske luteranske cerkve na naslovu
1424 Davenport Rd. v Torontu. Vse
predstave se zacnejo ob 7 uri zvecer.
Kot smo zvedeli, se je tej uspesni gleda-lisk- i
skupini pridruzil tudi bivsi clan
ljubljanskega Mestnega gledalisca dr.
Anton Kacinik iz Toronta.
Lep zgled za to, kako bi se naj razne
etnicneskupinevkljucevalevglavnitok
kanadskega kulturnega zivljenja, nam
nudijo te dni cileanski pesniki in pisa-tel- ji
iz Ottawe. Tarn so si ontarijski kul-turni- ki
iz te juznoameriske dezele (pri-seli- li
so se sem po nastopu Pinochetove
vojaske diktature leta 1973) ustanovili
"Ediciones Cordilleras", ki je obenem
tudi edina publikacija v spanskem je-zik- u
v Kanadi. Direktor zalozbe je Lean-dr- o
Urbina, do danes pa so izdali ze se-de- m
knjig svojih pesmi in proze in se
uveljavili tudi v kanadskih angleskih
krogih, kjer jih pridno prevajajo. Na
najboljsi poti so, da postanejo kot Ci-lean- ci
tudi kanadski kulturni ustvarjal-ci- .
Sami pravijo tole: "Prej sta nasa pre-teklo- st
in nasa rojstna domovina mocno
odmevali v nasem delu. Danes zdruzu-jem- o
preteklost s sedanjostjo... Globlje
in globlje segamo v analizi zivljenja, ki
ga (tukaj) zivimo, in opozarjamo na ra-lic- ne slabosti kanadske druzbe.".
ANA IZ HISE Z ZELENIM
ZATREPOM
£Ш
mm m
т
W&z
Ш:
ш
ШШ
Ш
ш
+ЖЉ
- :'&&{
].1Ж HffiSSWls:?:
ШWШfe'.'Kг№:... з
ж
,vw sfy
Ivan DOLENC
POZDRAV CARLU SAGANU
Spojil si Slovence s sedanjim, bodocim!
S Secuanci in Skoti pognal nas v vesolje,
do Vege, do zvezd in "Centralne postaje"
miru, tolerance, razumnega bratstva.
Objema pogumna zdaj tvoja nas"Zveza"
in klice se druge rojake, zanamce
v svetove prelepe, in mile, vsem skupne.
Prva begunka iz Pakistana, ki je bila
sprejeta v Kanadi, je bila Shaheen Nas-ser,
zgodilo pa se je to sele septembra
lanskega leta, ko je ta mati treh otrok
ргШа v dezelo kot zrtev verskega prega-njanj- a
v soji domovini. Toda ta cas tudi
ze ima v roki kanadski imigracijski
ukaz, da mora zapustiti Kanado junija
meseca, ob zakljucku solskega leta nje-ni- h
otrok, to pa zato, ker je s svojim rao-ze- m
ze bila sprejeta kot begunka v ZR
Nemciji, cez morje pa je prisla kot obi-skovalk- a.
Ce se bo hotela vrniti, bo mo-ral- a
v Evropi pocakati na priseljensko
dovoljenje kanadskih oblasti.
Pred koncem starega leta smo brali v
angleskem tisku o 26-let- ni studentki
prava iz Gvatemale, Beatriz Eugenia
Barrios Marroquin, ki je bila ugrab-ljen- a
in ubita v noci pred svojo namera-van- o
izselitvijo v Kanado. Amnesty In-ternational
sporoca, da se to zgodi tiso-ce- m
v Gvatemali, kjer vojaska oblast
vzpodbuja terorizem take vrste nad gva-temalski- m
prebivalstvom. Pravniki so
baje prvi na listi, ker so politicno aktiv-n- i.
Mestna zveza za rasne odnose v To-rontu
je pred nekaj dnevi objavila poro-cil- o,
v katerem pravijo tukaj ziveci
crnci, Azijci in Mohamedanci, da je
dnevnik Toronto Sun rasisticen. Tak naj
bi bil ze od leta 1979 dalje in ne samo
v kaksnih posameznih objavah. Izdaja-tel- j
lista Paul Godfrey se brani tega
ocitka in grozi svojim kritikom s tozbo.
Priblizuje se dvestoletnica Avstralije
— slavili jo bodo leta 1988 — in njeni
"starejsi" prebivalci vztrajno iscejo
svoje druzinske korenine. Ta opravek
je postal tako priljubljen, da jih ni vec
malo, ki so postali kar cez noc ponosni
tudi na tiste svoje prednike, ki so bili
kaznjenci. Prvih 11 angleskih ladij je
prineslo na to celino 736 kriminalcev,
vsega skupaj pa jih je pozneje se prislo
167.000 med leti 1788 in 1868. Danes je
ta dezela s svojimi 16 milijoni prebi-valci
mul'tikulturna skupnost. Za kaz-njenci
so prisli nemski luteranci, zlato
je potem privabilo na to daljno celino
sredi devetnajstega stoletja se druge,
po drugi svetovni vojni jih je prislo kar
3 milijone 35 tisoc vec, ti pa so bili pred-vse- m
iz Velike Britanije. V zadnjihletih
so se tam naselili tudi Vietnamci, Etiop-can- i
in Zidje iz Sovjetske zveze. Racu-naj- o, da se je 20 odstotkov danasnjega,
za domorodce, pa naprebivalstva rodilo
drugje. Za najstarejse prebivalce
Avstralije, za domorodce, pa navajajo
legendarno zgodovino, dolgo 70.000 let!
Predstavitev zgodbe iz popularne
knjige Lucy Maud Montgomery (iz Ca-vendis- ha
na Otoku Princa Edvarda) je
dozivela na televiziji izreden uspeh za
severnoameriSke razmere. Sreco in op-timize- m.
"Anne of Green Gables", kot jo
je pred novim letom prikazala CBC, je
delilo prvic 4,908.000 (prvi de), drugic
pa kar 5 milijonov osemsto tisoc gledal-cev- .
To pomeni, da je prikupni siroti
Ani sledilo skozi njeno zivljenje 56 od-stotkov
vseh gledalcev angleskih televi-zijski- h
programov v dezeli, to pa spet
pomeni, da je bila ta predstava mimo
sportnih oddaj najpopularnejsa kanad-sk- a
prireditev v zgodovini CBC. "Ana iz
hi§e z zelenim zatrepom" rezveseljuje
kot knjiga po svetu ze na milijone bral-ce- v.
Od leta 1908, ko je izsla, pa do danes
je prevedena ze v vec kot trideset jezi-ko- v.
Velikemu uspehu televizijske pri-redb- e
je najvec prispevala igralka
glavne vloge, prisrena Megan Follows,
ki jo vidimo na sliki. — (I.D.)
(Toronto, 1985)
'ШШШШрШШ!
ИИИКШШ1
+##+#+—#++++######+ #######lJ#fff™ffff+lllUAf'
CARL SAGAN JE V SVOJO
NAJNOVEJSO KNJIGO
VKLJUCIL SLOVENCE
Toronto, Kanada — Najnovejsa knjiga
znanega ameriskega astrofizika in enega izmed iznajditeljev "jedrske zime" ima
naslov "Zveza" ("Contact") in pripove-duj- e
v obliki romana o prvem stiku zemlja-no- v
z bitji iz vesolja. V najboljsem soglasju
s svojim prav tako slavnim kolegom Ar-thurj- em C. Clarkom je Carl Sagan v tej
knjigi sprozil vrsto perecih vprasanj nasega
sodobnega sveta, med njimi pa v prvi vrsti
vprasanje prepotrebnega sporazumevanja
in mirnega sozitja. V tern smislu je "Zve-za"
fantasticna samo zaradi svoje fabule,
sicer pa trezna in prav logicna vizija nasega
jutrisnjega sveta, ki bo moral biti nemalo
drugacen od nase sedanjosti, ce ga le ho-ce- mo
se zivi docakati. V svoja razmisljanja
o takem lep§em svetu je Carl Sagan vpletel
tudi Slovence. S to svojo imenitno potezo
je opozoril svoje stevilne bralce po vsem
svetu-tud- i na nas, ki se redkokdaj pojavimo
v tovrstnem svetovnem besedilu. Pricaku-jem- o
lahko, da se bo poslej ob tej popularni
knjigi marsikdo vprasal: kdo pa so ti Slo-venc- i? — in zalistal po kaksnem vecjem
leksikonu, da se z nami se bolje seznani...
In kako neki je Sagan prisel do Slovencev?
Mislim si lahko, da je v svoji Ameriki pac
nekje in nekoc srecal slovenskega prise-ljenc- a!
Ivan DOLENC
(Kanada)
Carl SAGAN:
"COJVTACT"
(Excerpt)
". . Just at the moment when some addi-tional
unifying force is needed, this bolt
comes from the blue. From the black, she
corrected herself. From twenty-si- x light-yea- rs
away, 230 trillion kilometers. It's
hard to think of your primary allegiance as
Scottish or Slovenian or Szechuanese when
you're being hailed indiscriminately by a
civilization millenia ahead of you. The gap
between the most technologically back-ward
nation on the Earth and the industria-lized
nations was, certainly, much smaller
than the gap between the industrialized na-ti- os
and the beings on Vega. Suddenly,
distinctions that had earlier seemed transfi-xing
— racial, religious, national, ethnic,
linguistic, economic, and cultural — began
to seem a little less pressing..." (p. 265).
Carl SAGAN: "ZVEZA 9
(Odlomek)
"...Prav v trenutku, ko je bila potrebna
neka dodatna zdruzevalna sila, je prisla ta
nenadna vest iz modrine. Iz crnine pravza-pra- v,
seje popravila. Iz oddaljenosti sestin-dvajset- ih
svetlobnih let, 230 trilijonov kilo-metro- v.
Tezko mislis na svojo prvo pripad-no- st
kot Skot ali Slovenec ali Secuanec,
ce te tja v tri dni klice civilizacija, ki je
tisocletja pred teboj. Razlika med tehnolo-sk- o
najbolj zaostalim narodom na Zemlji
in industrializiranimi narodi je prav gotovo
manjsa od prcpada med najbolj razvitimi
in bitji z Vege. Kar naenkrat se zdijo vce-гајбп- је
razlike — rasne, verske, narodnos-tn- e,
etnicne, jezikovne, ekonomske in ku-tur- ne
— malo manj ogrozajoce..." (str.
265).