Jedinstvo, May 23, 1961

              41
-- .аадддаш iriTTifr Ш-цјПМТТП-
МТМ
.
jdfcjflEild ћдДЦ4
- p£s 1 " -
= г " - ш
г
STRANA 2
S oven ski odmevi France Mihalovcan:
K 30 obletnici nasega tiska IZSELJENSKS SPOMIN!
Tega leta poteka 30scto leto od kar jc
pricel izhajati prvi list namcnjcn jugoslo-vanski- m
naseljcnccm v Kanadi. Imc tcga
lista jc bil "В01ШЛ". ze samo imc pomcni
zakaj jc bil list ustanovljcn. Casi ki smo
jih tocasno prezivljaji so gotovi nam v&cm
se vcdno dobro v spominu. List "Uorba" je
takrat zarcs vplhal na vsakcga jugoslo-vanskcg- a
nascljcnca v Kanadi kajti takrat
smo sc dobro zavclali kako so nas iskoris-cal- i
tukajsnjidclodajalci. Vsled jasncga ra-zodcva- nja in postcncga razkrinkavanja ne-prvil- nih stvari, ki so sc takrat dogajalc na
skodo dclovncga ljudstva, jc imcl nas prvi
list dosli potczkoc od strani lukajsnc poli-cij- c,
kalcrim pa jc" sla takrat zclo na roko
iudi doplomacijc stare Jugoslavijc.
Toda list "IJorba" je prcjcmal vso po-dpo- ro
od juRoslovanskih dclavccv in kot tak
sc jc nekaj casa iudi ilcgalno pojavljal med
nasimi nascljenci. Da so jugoslovanski na-scljen- ci
z vso inogoenostjo podpirali svoj
listsc jc tudi nckaj let poznejc dobro poka-zal- o
ko so priceli izhajati kar trije Iisti "E-dinos- t",
"Srlislri Glasnik" in "Novosti" ka-tc- ri
so skupno imcli okrog 10 tisoc narocni-ko- v.
Na zalost dancs tcga stcvila nemorc- -
iillllliiillliiiiiilililiiiliiiiiiiiilililililiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili'
GITATI IZ PRO SLOSH
E Ncposredni predsasnici "Jcdinstva" bili su
= listovi "Novosti", glasilo naprcdnih kanadskih
Hrvata, "Srpski Glasnik", glasilo naprcdnih
I kanadskih Srba, i "Edinost", glasilo naprcdnih
kanadskih Slovcnaca.
= U predstojeeem pcriodu — lo proslave
E 30-godisnj-icc
nase Stampe u novembru — izno- -
sit ccmo citato iz ovih listova, za informisanjo
§ onih koji onda nisu bili s nama, i potsjecivanje
E onih koji su bili.
E Ovom prilikom donosimo dijelove uvodnog
elanka "Novosti" od 3. januara 191 G. godinc
pod naslovom "Na pragu 19 1G." Tamo sc ka2o :
E ProSla godina bila jc godina tcskih borbi,
= ali i vclikih pobjeda za covjecanstvo. U pros- -
§ loj, 1915-to- j, porazeno su oruzanc fasisticke si--
= lo i ponovno postignut mir nakon skoro §cst go--
= dlna ratovanja.
= No proSla godina nijc samo zabiljezila oru- -
inmi pobjcdu Ujcdinjcnih Nacija nad oruzanim
= faiistickim razbojnicima, ncgo i niz drugih, po- -
= liliSkih pobjeda nad silama rcakcijo — nad
§ onim silama, kojc su u proSlosti bile smctnja
E no samo narodnim slobodama ncgo i progrosu
= dovjecanstva uopec. Kao rczultat to pobjede,
= narodi mnogih zemalja odahnuli su slobodnijc,
= rijoSili su sc starih domacib ili stranih lanaca sa
E kojima su stoljccima bili sputtUli i poCeli novim
= iivotom. Novo narodne silo i partijc, naro£ito
= partijo kojo su prijo bile zapostavljane i pro- -
E ganjano izbilo su poslijc oru2ane pobjede nad
E faSizmom na povr3inu oceliccno i daleko snaz- -
E uijo nogo su ikadn prijo bile. Pa to je samo lo- -
= gino, jcr ba§ to partije, to pravo narodne silo,
E od samog po6otka borbc protiv fasizma, razu- -
E mjole su najispravnije sto zna6i fnSiznm i naj- -
E odanijo bacilo sve svojo raspoloiivo silo u bor- -
E bu protiv faSizma. Rozultat slobodnih izbora u
E nizu cvropskih zemalja, pa i u na§oj novoj na- -
E rodnoj rcpublici Jugoslaviji, to potvrdjuju. Sa
E svjotsko pozornicc nostajo, polako ali sigurno,
E sve 5to jc trulo, sve sto jc nevaljalo i odstupa
E mjosto novom i boljem elcmentu — pravim na- -
E rodnim prodstavnicima.
E Godina 1915. bila je prema tome ne po--
E cotak nego nastavak druStvenih preokrota, za
E poSotih poCetkom ovog htoljeca.
E Pa usprkos tih ogromnih pobjeda, kojc ce
historija biljeiiti kao najvece pobjede od kad
postoji svijota, ne treba se zanijeti, ni zaboravi- -
E. ti, da pred slobodoljubocim narodima stoje jog
E ogromne zadace i napori da so u svijetu osigura
E stalan mlr i blegoetanje. Nc treba zaboraviti.
§ de iko je falizam vojniCki poraien, da su nje- -
govi veil i manji pri.iatelji joS uvjek iivi i da
Ђ e H prijatelji potluzeti sve, da se svijet vrati
E na eUro atanje, stanje ratova, nesigurnotti, be- -
= spoelice, nacionalnog potlaJivanja i eocijalnog
E izrabljivanja. Primjeri tnkvih pokulaja vidjivi
1 su ve£ danas i oni nas otvoreno pozivaju na
E oprez.
riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiimiHiiiiiiiiiiiiii- i- JiiiiiSTTO
mo porocati vendar pa imamo sc tudi dancs
naslcdnika Uorbc, "Jcdinstvo" kar jc vse-kak- or razvcseljivo, da obhajamo trideset
Ictnico nasega progrcsivnega tiska v Kana-di.
Toda resnicno, da danes zivimo v dobi
kadar je progrcs v polncm pohodu do golo-veg- a
cilja, se med nami sc vidno opaza po-zabljiv- ost
na case pred 30 lcti. Obcnem po-zablja- mo
tudi, da se vedro zivi vojna pro-paganda
in ce tudi ogromna ccina ne zeli
povratka za ponovno medscbojno prcpira-nj- c kar povzroca gotove vojne. Tako jc tudi
z iskoriscanjem dclavskih mnozic. Tudi s
tem sc nadaljujc in seveda na racun dclov-neg- a
ljudstva, kjer sc pojavljajo poskusi za
razbijanjc naprcdnih ustanov, unij, itd.
Dancs Ijudstvo sveta se vcdno zivi v nc-ka- ki negoloosti in bo to obstojalo doklcr
sc ne odloci na rescn boj proti nctilccm po-nov- ne
vojne. Navzlic tcmu, da imamo zclo
vcliko vplivnih ljudi ki sc protivijo ter obe-nc- m
opozarjajo ljudskc mase na prcteco
nevarnost oni nc prejemajo od ljudstva za-dost- nc
podporc, kar se na zalost opaza
to tudi med nami Jugoslovani. Res, da med
nami obstojajo razlicna misljenja kar seve
F.
NAZDRAVLMO PRAZNIKU DELA
Zagoreli bodo kresovi,
zaplapolale bodo rudecc
prvomajske zastave. Njih
sij bo segal od hriba do
hriba ki bo vabii zdruze-va- l
in objcmal. Sel bo
preko meja, spojil brego-v- e
occanov in odmeval v
tisocerih pesmih — prvi
maj, clovek, dclo, sreca in
pravical
Sredi praznicnih obra-zo- v,
zvokov godb in vese-li- h
sproscenih sre polni no-vih
navdihov bodo rudeci
prameni z mlajem pozdra-vlja- li
delavne ljudi vsega
sveta. Mlado zclenjc okoli
njih bo kot rozmarin ob
rudecih nageljnih tako kot
je tekla kri in jc na zuljih
miljonov zrastla zlahtna
roza svobode. Toda ne se-z- a
vse. Se zive narodi, ki
so uklenjeni v spone kapi-talisticn- ih
drzav katere so
edaj ze trhle vezi propa-dajoci- h
v kate-ri- h
vre ter prekipeva. Sila
dosedaj na stran potisnje-ni- h
narodov se prebuja in-zahtev- ajo
koncni cilj ki
smo ga mi in tudi nekatcri
drugi narodi ze dosegli.
Vera v cloveka, pravica
do svobode in kruha za
vse, vera v lepsi jutrasnji
dan je neusahljiva in je
tako kakor pomlad ki to
nobena zima ne zadusi ter
vsako leto ponovno in ra.
se
sa str. 1)
dan narod ugnjetava druge,
dok izvosne vojne silc nasil-n- o
odrlavaju kolonijalno ro-pst- vo
i guse nacionalno os-lobodje- nje
u krvi ... Mi
smo za mir i prijateljstvo
medju svim mi
smo za kulturne i ekonoms-k- e
veze modju drzavama.
Kineski kontrakt sa Kana-do- m
zna6i pored ostalog da
ce 120 hiljada vagona pre-nosi- ti
pienicu preko prorije
i da ce sa ovim luka u Van-couve- ru
dobiti 40 milijona
dolara. Sa razoruanjem bi
zagarantovali mir a u mini
bi ekonomeki nesmetano
proeperirali ..."
U ponedeljak u 9 sati po-e- li
smo sa demonstraqija-m- a
ispred Parlamenta.
su lo#etile neke
lanove parlamenta i pre-da- le
im naie pretlstavke. Je-dn- a
je predana i John Die- -
PubHbd rwv Tuetiay and Friday, In SrHo-rrtwtia- n
and Slovenian anguas, by Jedlmtvo
IHiWiahiiig Compsny, 479 Quen Street Wett,
Toronto 2B, Ontario, Canada; telephone
EMpire 3-1G- 42. Editor Stjepen Mio, Baai-nea- a
Manager Iwn SUmae. Sb#eription rate:
16.00 per year, USA and ether coentriee $7.00.
tulhorizrd as Second Claw Mail, Pot Office Dept, Oltawa.
глЛИЦЕ №г ---B- fer
da nam vec skoduje kakor pa koristi toda
to ne pomeni, da nikakor nemoremo do go-tove
mere sodelovati kadar se razpravlja ali
odloca o stvaieh ki so za vsc nas koristne.
ce smo iskreni in sc rcsno zanimamo za Iju-ds- ki
progrcs potem moramo tudi resno mi-sli- ti kako najbolj pomagamo stvari v katcro
verujemo. Toraj nase dclo bi moralo biti,
da utrjujemo naso skupnost.
Kakor gori reccno, letos obhajamo 30-Ictni- co izhajanjc nasega naprcdnega lista v
Kanadi. Porabimo ostali letni cas in posve-tim- o
vec casa za pridobivanje novih
nasemu skupnemu listu "Jedinstvo"
in kakor tudi da povecamo stevilo cianstva
v nasi organizaciji Zvcze Jugoslovanskih
Kanadcanov. Postavimo naso organizacijo
in list na tak da bo doscgel vsc pro-gresiv- ne jugoslovanskc naseljcncc v Kana-di.
Naj zivi progrcsivno dclo jugoslovans-kih
naseljcnccv tudi v bodocc. Naj zivi sku-pn- a
borba kanadskih dclavccv za doscgo
popdlnega socialncga zavarovanja in traj-nc- g mira v svetu!
Jozc Serjalc
gl. prclsednik ZJK
Pismo Zap iz Jugoslavije
imperijev
(Nastavak
narodima,
De-lcgaci- je
naroc-niko- v
polozaj,
dostno prevzame svoje
mesto in cas. Prvi Maj, po-mlad
clovestva!
Nekoc tihe, skrite in
preganjene sanje na tisoce
prvih proletarcev, zatem
narascajoca reka zahtev,
uporov, plaz revolucij in
silno neurje ki je podrlo
pregraje starega sveta.
Neusahljivi boj angleskih
tkalcev, ameriskih sivilj,
nemskih delavcev, lening-rajski- h
kovacev, kmetov
in rudece armejeev Okto-barsk- e
revolucije, boj te-mnopol- tnih
ljudi v Aziji
in Afriki proti agleskim,
francoskim in belgijskim
kolonizatorjem ter japon-ski- m
osvajalcem, rudece
zastave, ki so vihrale v po-zdr- av
jugoslovanskim par-tizano- m
v veliki osvobo-dil- ni
vojni proti fasizmu,
vstaje mladih narodov na
zvhodu ter na velikem cr-ne- m
kontinentu, vse' to je
scdaj zopet v nasih sreih
ko plapolajo prvomajske
zastave in zdruzujejo svet
v novo druzino kakrsne
doslcj ni bilo na zcmljevi-di- h
in v knjigah.
Nekoc skrite sanje sedaj
praznik ponosnih ljudi ka-tere- ga
pri nas praznujemo
v svobodi ze sestnajsto le-to.
Uspehe ki smo jih do-segli
dosej s premagova-nje- m
nerazvitosti se s tem
Mi borimo za mir
fenbakeru gde se urgira da
Kanada prostane sa izgra-dnjo- m
ameri6kih baza na
svomo tlu, da prestane sa
investiranjem novca za pri-preman- je
rata, da робпе sa
mirnodobskom ekonomijom
odmah, da protestvuje pro-tiv
атепбке intcrvencijc u
Kubi, da ne prima nuklear-n-o
oruzje, da zauzme ncza-vis- ni
politiSki odnos prema
Kini itd.
U vezi sa Kennedyevom
posetom Ottawi ostampano
je "Otvoreno pismo" Kana-dsko- g
mirovnog kongresa u
"Ottawa Citizen", "The Ot-tawa
Journal" i u "Globe
and Mail". (Teket pisma o-b.iav- ljen
je u proilom broju
"Jedinstva").
Oko tri sata po podne mi-niet- ar
obrane Harkness i--
mao
je inten'ju sa noviari-m- a
u parku iza parlamen-tarn- e
zgrade. Intervju su
snimali televizijskom kame-ro- m.
Mi smo obiSH dva puta
oko njih i minister je preki-nu- o
razgovor sa novinarima.
Posle toga mi smo ih napu-stil- i,
pustili smo ih da i da-Ij- e
razgovaraju o besmisle- -
ne prevzemamo in tudi ne
ustavljamo. Dobro vemo,
da socijalizem ne pomeni
graditev tovarn zgolj za-t- o,
da jih bomo imeli am-pa- k
zato da bodo ljudje
bolje ziveli. Temu cilju
zrtvujemo vse nase nada-ljn- e
napore in gremo z de-lor- n
nasih rok in glav ter-moc- no
vero vseh nasih de-lavcev,
kmetov in ljudski
naobra.enci, Taka pa je
pot tudi drugih narodov
sveta ki so svobodo ze iz-vojev-ali
in kakor tudi tisti
ki po tej se hrepene.
Zato naj ob letosnjem
prazniku dela zivi enot-no- st
vseh narodov in vseh
delavnih ljudi sveta v bo-j- u
za mir, za ustvarjalo
sozitje, za prijateljstvo
vseh narodov in za med-sebojn- o
pomoc zaostalim
dezelam.
Na zivi Prvi Maj 1961.
Frank Zajc
Opomba: Tovarisi, jast
sem zdrav se kar prilicno,
kar tudi vam vsem zelim.
Vas vse prav lepo pozdra-v- l
jam ter Vam zelim mno-g- o
napredka, da bi v tem
Ietu dobili cimvec novih
narocnikov.
F. Zajc
Dobropolje
To pismo od F. Zajca
smo prejeli nekoliko poz-n- o
—"Upr. Jed".
nim planovima naoruzava-vanja- .
Na§u demonstraciju
necc prikazati na telcviziji
kad smo prolazili iza mini-strovi- h
ledja sa transparen-tim- a
na kojima je pisalo:
"Svet bcz rata", ali mi smo
7eleli da damo samo do zna-nj- a
i ministru obrane da ve-ci- na
Kanadjana ne prizelj-kuj- e
rat.
Ovc godine u pohodu na
Ottawu uzelo je u6esca sc-da- m
clanova nase organiza-cijo
iz Wellanda, Hamiltona
i Toi-ont-a. Bilo bi ih mnogo
vi§e da sc u ponedeljak nijc
radilo. Nedavno su clanovi
naSih organizacija bili u Ot-tawi
sa delegacijama bespo-sleni- h
radnika, gde su uzi-ma- li
itekako aktivnog uces-c- a.
Na drug iz Toronta,
mladi pesnik, Mirko Daic,
ovoga puta nije mogao poci
sa nama jer je tek poieo
raditi. Medjutim, sa nama
je bio nai mladi kniievnik
iz Wellanda, A. K. Tulonca-nin- .
Ovom prilikom ielim se
zahvaliti, ti ime ogranka na-se
organizacije iz Toronta,
drugu koji nam je dao svo-j- a
kola na raspoloSenje i iz-razav- am
Jaljenjc da i on ni-je
mogao sa svojom supru-go- m
podi sa nama.
3)
Po vasi so ze (inch kamioni. Mati jo pnsla od ne-ko- d vsa preplasena in zbegana. Sosedla so jo na stol in
sele coz cas izdavila iz sebo:
"Lupsinove, Petelincevc, Kosovo ... so odpeljali!"
Bili sem otrok : nisem mogel dojeti, kaj so pravza-pra- v dogaja. Ce se ne bi nalezel joka, ki ga je bila vas
polna, bi se bil morda celovesclil velikega potovanjn. Vsa
moja otroska leta so bile sanje o sirnom svetu, ki bi ga bil rad prepotoval podolgem in pocez. Toda zdaj sem
kot vsi drugi hlipal v joku.
Stekel sem na vas. Na dvorisc'u pri sosedovih sem
zaglcdal kamion. Pri vratih je stal vojak. Obraz pod
celado je bil mrk, nckam ravnoduSen do zalosti v ћШ.
Petkovi so se drug za drugim skobacali na kamion.
Stara mati je bila se na tleh. Z rokami se je drzala za
glavo in nepremiino strmela vdom, od katerega se vso
zivljenje ni odaljila dalj kot do njive in cerkve. Ko jo jo
vojak dregnil, naj se ze vendar povzpne na kamion, je
padla pred prag in ga jela poljubljati.
"Nikoli ve6, nikoli vec" je јебак
Njeni na avtomobilu so presunljivo jokali. Vojak jc
vpil, da je treba odriniti. Stari Petek je hotel na tla,
ker ga je mukanje iivine v hlevu spomnilo, da jo je tre-ba
nakrmiti. Avtvomobil pa so je ze premikal.
Nekaj ur pozneje sem tudi sam sedel na kamionu in
skozi solzc videl ljudi pri ograjah, kako so nam ma-ha- li. Bolj ko smo se oddaljevali od rodnega kraja, dra-z- ja
mi je bila vas. Cutil sem, da nekaj izgubljam, nekaj,
kar rai je bilo pri sreu kot обе ali mati.
V rajhenburskem gradu, kjer so nas stlafiili v hlove,
sc je obup stopnjeval. Nekdo je pravil, da se je noki
starfiek utopil v cloveskem blatu, ko je v temi tipal na
stranis6u. Neka druzina je trpela dvojno zalost; обе so
jo obosil, ko je videl, da kamion zavija na njegovo dvo-riSC- e.
V kotu grajskega hleva je stokal bolnik, ki mil
svojci niso vedcli pomoci. Zunaj pa je dolga vrsta ljudi
stopala mimo komisije, ki je ponovno popisoval in delil
okrogle ploccvinastc tablice s stevilkami. Koren, PetraSi,
Resniki in na tisoce drugih so postali stevilko.
SLEZIJA, KDO TE NE POMNI!
V oni izmed vclikih sob izseljenskoga taborisca 122
v Stricgauu so nas je tlacilo skoro 6etrt vasi. Prostora
mod pogradi jc bilo komaj toliko, da sta so dva lahko
ogibala drug drugemu, kadar jc bilo treba ven.
K okoncu, kjer so delili hrano, se je vila dblga vrsta
ljudi. Preden je zadnji prisel na vrsto, so bili tisti, ki so
jedli mod prvimi, ze spot lacni. —. Spominjam se, da sem veckrat skusal prespati po-pold- an, da bi tako hitroje minil cas do vecerje. Toda
vsemogo6na lakota mi ni dovolila spanca. Ali so nas pa
otroke nagnali na dvorisce, da smo brez potrcbe zo dc-set-ifi pobirali papir6ke in slamice, s katerimi se jc poig-rav- al vcter.
Enako sc je godilo matcram, ki so jih ohole, "rasno
cistc", a se skoro smrkavc Nemke priganjalc h kasarni-skem- u
6iscenju tabors6nih prostorov.
Zvcccr, ko so so occtjc vra6ali z dela, so bili na-mes- to
pocitka dolgo "apeli", kjer so nam krajsfirer
Ringmann in drugi vscpljali v zavest, da smo brezdomci.
Ukazovali so nam, da ne smemo misliti na dom, kakor
da jc sploh mogoce zabraniti misli. ic stokrat in spot
ponovno so nam ponavljali paragrafe taboris6nega reda.
Da jo treba gospodarjo taborisca pozdravljati z dvi-gnje- no
roko, pa ceprav bi jih srecali tisokrat na dan.
Da je treba ubogati na migljaj. Da jo treba delati za
zmago. Da se jc treba ustraSiti ze same misli na beg.
Da jo treba. . . Marsikaj, kar je bilo treba po pravilih, ki so jih
scstavili v Hinimlerjcvcm uradu ali pa so nastala kar
v glavi skoro nikomur odgovornih lagerfirerjev, izso-ljen- ci
niso storili. Tako niso prenchali misliti na dom.
Nasprotno, vera v vrnitev jo bila ccdaljo mocnejsa. Malo
jih je bilo v taboricu, ki ne bi vedcli, da so Nemci mo
rali izprazniti Vitebsk ali Smolensk . . . da so jih zavez-ni- ki
pregnali iz Afrike . . . da so izgubili celo armado
pri Stalingradu . . . da NemSija drvi v poraz!
Med izscljonci so bili tudi taki, ki so tvegali beg.
Tezko je bilo iz osrcja Ncm6jc pobegniti domov, skozl
stovilne ovirc. mimo nestetih patrol, z zaznamovano iz-seljen-sko
izkaznico in — brez hrano. Pa so nekatcri
zmogli tudi to. Posrecilo se jim jo priti celo do praga
rodnega doma, kjer so z gnevom v sreu opazovali, ka-ko
se na njihovi zemlji sopirijo Koccvarji. Nato so po
skrivnih poteh odsli v gozdovc, kjer so so vccidel prik-ljuc- ili
partizanom — borcem za svobodo.
V spominu mi jc Tone iz Mosteca, ki je lezal ncda-le- e
od mojega pograda. Zve6er, ko sem ga videl, kako
e2i vznak in strmi v strop, so slutil nisem, da ga zjutraj
ne bo ve6 v tabori§6u. Nato sem ves dan v mislih sprem-Ij- al
njegovo pot in trepetal zanj. Oddahnili smo si, ko
je prispela skrivna vest, da je srecno prispel domov.
Vcdno pa so ni koncalo tako srecno. Nekoc, ko smo
imeli ravno "apel" in je krajsfirer Ringmann s svojim
grgrajo£im glasom grmel po nabito polni jcdilnici, jo
nenadoma pristopil k njemu escsovski oficir. Nekaj casa
sta tiho SuSIjala, nato pa se je Ringmann zmagoslavno
zravnal, isinil s pogledom ljudi in zaccl vpiti:
"Vi svojat! Kdorse zadnji smejc, se najslajsc sme-j- c.
Dva, ki sta mislila, da lahko nekaznovano pobegncta,
so pravkar pripcljali v taborisco ..."
Medtem ko so oba nesrecnika, doma iz Mihalovca,
za katera smo upali, da jima je beg uspel, porinili na
oder, je Ringmann zugal s postjo:
"Poglejte ju! Tako bomo vsakega pripcljali nazaj in
ga najstroze kaznovali, kdor si bo drznil zapustiti ta-boris- 6e.
Izbijtc si vendar dom iz glave!"
(Nadaljevanje prihodnjifi)
Ove godine mi cemo svi
skupa doprineti joS viJo u
borbi za mir jer mi znamo
da oni Ciji su interest ueko
povezani sa ratnim pripre-mam- a
ne smanjuju njihove
napore. Oni troSe sve vede i
vece sume na vojne budlete
Mi moramo udvoetru£iti na-S- e
napore u borbi za mir, јоб
odlunije moramo zabtevati
l-azorui-anje.
Razoruianje
je nada i zahtev svih naroda
a narodi moraju prisiliti svo-je
vlade da podju na ovaj
put, jedini i realm put. re5a-vanj- a
meiljunarmlnih prob-lem- a.
V. G. Pesa
PISMO IZ SOO
Drag! drugovi na urcd.
nistvu, najijepsa vam hva-l- a
sto ste mi novinu slali t
ako mi je bila islekla pre
tplata, jer ja bi volio jesti
samo jednom na dan nego
biti bez novine.
Nisam ja bio novinu za-nema- rio,
vec su prilike bi-le
takve. Bio sam u bolnici
3 mjeseca i tako sam pro-pusti- o.
Sada vam, evo, sal jem 8
dolara na racun obnovc, 1
dolar za kalendar i jedan
dolar u fond nase radnlc-k- e
novine. P T.