Nase Novine, May 25, 1983

              i ~ V ' 'V "1? ,7
V ( .' J r
April 6,1983, NASE NOVINE --9
№0 91UWd I9i%# wiw
Mirovni pozivvelesilama
IZ DEKLARACIJE NEUVRSCENIH DR2AV
0 sedmem vrhu neuvrSdenih drzav sveta,
med katere spada tudi Jugoslavija, nismo v
naSem tisku imeli skorajda ni6 branja. To je
za angleSki kanadski tisk Se kar razumljivo,
saj vendar uradno spadamo v enega izmed
obeh smeSnih in nevarnih blokov. Manj pa je
to razumljivo za naS izseljenski tisk, ki bi naj
med drugim tudi nenahno tolma6il politi6no
zivljenje пабе stare domodme. S to mislijo
povzemam na tern mestu nekaj poglavitnih
poudarkov iz politicne in gospodarske
deklaracije, do katere so prisli delegati v
New Delhiju sele pred nekaj dnevi. Besedilo
posameznih sporocil se glasi:
— NeuvrSCene drzave predstavljalo pre-tezn- o
vecino clovestva, povezano med seboj
s skupno vizijo sveta in s perspektivo, ki
presega razlike v njihovih druzbenlh in
gospodarskih sistemih.
— Bistvo politike neuvrScenosti je bilo
zmerom v boju proti imperializmu, kolonia-lizm- u,
neokolonializmu, apartheidu, rasiz-m- u,
vStevSi sionizem ter proti vsem oblikam
tujeagresije, okupacije, nadvlade, vmeSava-nj- a
ali hegemonije, kakor tudi zoper politiko
obeh blokov, ki tezi po nadaljevanju blokov-sk- e
delitve sveta.
— NeuvrSfieni odvrafiajo vse oblike podre-janj- a,
odvisnosti, vmesavanja ali intervenci-je- ,
neposredne ali posredne, javne ali
prikrite in vse pritiske v mednarodnih
odnosih: politidne, diplomatske, gospodar-ske,
vojaSke in kulturne.
— Sefi drzav in vlad so ponovno Izrazill
nacelno odlo6enost neuvr§6enih drzav, da
ne bodo sodelovale ali storile karkoli, kar bi
olajSevalo konfrontacljo In rlvalstvo med
velesilami, ali krepilo obstojefie vojaSke
zveze in iz njih izvirajofie dogovore, zlasti s
sodelovanjem v vojaSkih sporazumih ali z
dajanjem vojaSCih opori§6 ali olajSav za
vojasko navzofinost velesil, zasnovano v
kontekstu konfliktov med velesilami.
V deklaraciji se neuvr§6eni nadalje zavze-maj- o
za naslednje ukrepe:
— Такојбпја prepoved uporabe jedrskega
orozja ali grozenj z njim in celovit sporazum-- o
prepoved i preskuSanja jedrskega orozja.
— Jedrska razorozitev pod u6inkovitlm
mednarodnim nadzorstvom in pogajanja o
sploSni razorozitvi.
— Vzpostavitev brezatomskih obmaCij v
raznih delih sveta.
— Zadeti proces zmanjSevanja vojaSke
navzocnosti velesil na obmofiju Indijskega
oceana, pri iemer naj bi bita konferenca o
tern naslednje leto v Sri Lanki.
— Obnova dvostranskih pogajanj med
ZDA in SZ o zmanjSanju in morebitni
odstranitvi njune vojaSke navzofinosti v
Indijskem oceanu.
— Vrnitev otofija Chago in Diego Garcia
"Zelimo si vec sodelovanje z vsemi
tistimi, ki se poleg nas Se ukvarjajo z
izseljenci", pravi Cebulj s Filozofske
fakultete v Ljubljani v svojem pismu sobotni
prilogi "Dela" (5. februarja 1983). Oglasila
pa se je kot raziskovalka na reportaze
F.Forstnerica na temo Slovencev v Avstrali-ji- .
Iz njenega dopisa zvemo vrsto novih
podrobnosti iz zivljenja naSih rojakov, saj je
zivela med njimi in z njimi v Avstraliji Stiri
mesece, in to komaj pred letom dni.
Reporterju, ki je napisal svoje Clanke po
tritedenskem obisku, nalahno ofiita, 6eS da
je "izkoristil nevednost v domovini ziveiih
Slovencev o svojih rojakih na Sestem
kontinentu in o avstralskem zivljenju...
Enostavno je posploSil nekaj specifiinih
dejstev, ki so znacilna zgolj za posameznega
slovenskega izseljenca in ne za vso etniCko
skupino, ali zgolj za Avstralca in ne tudi za
Slovenca v Avstraliji..."
Iz objave nadalje zvemo, da je pisec
reportaz menda spoznal samo Slovence, ki
so vkljuieni v slovenska druStva, to se pravi,
da je potoval zgolj po vedjih avstralskih
mestih ob zahodni in juzni obali Avstralije,
ni pa videl Slovencev v centralni Avstraliji,
Mauriciusu.
— Popoln in brezpogojen umik Izraela z
vsega palestinskega in drugega zasedanega
ozmelja, vStevSi Jeruzalema.
— Ustanovitev sodiSCa za vojne zlo6ine,
na katerem bi sodili Izraelu za zlo£ine proti
palestinskemu ljudstvu.
— PodporajunaSkim ljudstvom Palestine,
Namibije in Juine Afrike in vsem zrtvam
agresivne politke in dejanj Izraela in Juzne
Afrike.
— Obsodba ZDA zaradi poskusov vsiliti
lastno politikov v Zagodnl Aziji in zavoljo
vojaSke in politifine podpore Izraelu.
— Zahteva po umiku tujih Cet iz Afganis-tan- a
in Kampuiije.
— Poziv velesilam, naj opuste oblastizelj-nos- t,
zeljo po nadvladi in premodi in naj
razreSijo skupne probleme z resnimi in
iskrenimi pogajanji.
— Poziv neuvrS6enim drzavam, naj med-seboj- ne
razlike uredijo izkljufino po miro-Ijub- ni
Gospodarski del deklaracije neuvrS6enih se
zavzema med drugim za naslednje ukrepe:
— TakojSnji ukrepi mednarodne skupnos-t- i
za vzpostavitev nove mednarodne ekonom-sk- e
ureditve.
— Potrebna je podpora vlad najmanj
razvitim drzavam, zlasti Se otoSkim drzavam
in tistim brez dostopa do morja.
— Brisanje dolgov najmanj razvitim
drzavam.
— Sklic svetovne monetarne — finanine
konference za pospeSevanje razvoja.
— Zavzetosti za kolektivno samopomofi
neuvrSienih drzav in drugih drzav v razvoju,
pospeSevanje sodelovanja na regionalnl in
nadregionalni podlagi, naslanjajoC se Ceda-Ij- e
bolj na lastne vlre, sposobnosti in
tehnologijo in razvojno strategijo, temelje6o
na lastni druzbeno-ekonoms- ki stvarnosti.
(Izbrall.D.)
Vedno resnej§e razprave
o iseljencih
Breda
poti.
kjer ze dvajset let in Se vec let iS6eno opale.
Cebuljevi tudi ne ugaja novinarjeva trditev,
ces da spominjajo slovenski mali podjetniki
in naS proletariat na srednji sloj avstralske
druzbe bolj kot na kapitalisti&ni razred — tu
navaja avstralske strokovnjake, ki vedo
povedati, da se Slovenci v Avstraliji uvrS6ajo
v nizji razred, s tern da so mali podjetniki v
zgornjem sloju tega razreda. Izjeme so baje
redke.
Pa Se nekaj drugih zanimivih podatkov iz
istega dopisa, ki отодобајо primerjave z
zivljenjem naSega iivlja v Severni Ameriki:
Ve6 naSih ljudi je v kategoriji "socialnih
podpirancev". — 95 odst. naSih izseljencev
po prihodu v Avstralijo spremenilo svoj
poklic, za katerega so se izSolali v domovini.
Od teh jih 80 odst. ni nikoli ve6 opravljalo
svojega prvotnega poklica. Avstralska vlada
v casu najve6jega priseljevanja Slovencev
v Astralijo (od 1955 do 1965) in v vefcini
primerov Se danes ni in ne priznava
izobrazbe iz Jugoslavije. Jugoslovani se v
Avstraliji zdruzujejo po etnicni in ne po
nacionalni pripadnosti. Medsebojno obisko-vanj- e
med klubi razlicnih narodnosti je zelo
redko. Edino bolj uspeSno jugoslovansko
Najnovej§e
Pri ZalozniStvu trzaSkega tiska je izSIa v
izdaji Slovenskega raziskovalnega inStituta v
Trstu Studija o psiholoSkih vidikih nacional-neg- a
odtujevanja z naslovom "Tina as im H-ada".
Avtorja sta psiholog Danilo Sedmak in
sociolog Emidij Susi6, spremna beseda pa
je izpod peresa Antona Trstenjaka. V
srediS6u knjige so intervjuji z osebami, ki so
v asimilacijskem procesu, posebno pozor-no-st
pa posvecata avtorja socializacijskim
dejavnikom v danaSnji druzbi in njihovi
vlogi v asimilacijskem procesu. Tu je
vpraSanje meSanih zakonov, vpraSanje pros-teg- a
6asa, mnozicni mediji, Sola, zemlja in
vsakdanjost pripadnika manjSine, ki kot
glavni dejavniki v socializaciji cloveka
dolodajo tudi njegovo narodnostno identi-tet- o.
13. marca je umrl v Ljubljani nestor
slovenske slavistike, riziskovalec slovenske
literame zgodovine, univerzitetni profesor,
pisatelj in akademik dr. Anton Slodnjak.
Rodil se je leta 1899 v Bodkovcih v
Slovenskih goricah. Slavistiko je Studiral v
Ljubljani in leta 1925 primoviral. Bil je
predavatelj na univerzah v Zagrebu, Ljubljani
in Frankfurtu ob Maini, redni 6lan SAZU,
dopisni Clan JAZU in castni doktor zagreb-Skeg- a
vseuCiliSda.
Anton Slodnjak je bil naS najpromembnej-S- i
siovsteni zgodovinar po I.Prijatelju in Fr.
Kidri6u. Njegov Pregled slovenskega slov-st- va
(1934) je pomenil prelom s starejSim
gledanjem na literature saj mu je ze tukaj
poglavitno merilo pri vrednotenju naSe
leposlovne klasike narodna ideja oziroma
estetska pojavna oblika e ideje v literaturi.
Po tern temeljnem delu je Slodnjak Se
trikrat opisal razvoj slovenske knjizevnosti
od za6etkov do danaSnjeg 6asa — v nemSko
pisani Zgodovini slovenske literature (1958)
v Slovenskem slovstvu (1968) ter v Obrazih
in delih slovenskega slovstva (1973). Vses-trans- ko
je predstavil naS realizem in
naturalizem v treh knjigah Mati6ine Zgodovi-ne
slovenskega slovstva (1959-196- 3) in
mimo svojih drugih Stevilnih monografij,
razpav in Studij pripravil tudi znanstvenokri-ti6n- o
izdajo zbranega dela Frana Levstika v
enajstih knjigah.
Anton Slodnjak je bil tudi ustvarjalni
pisatelj: njegovi zivljenjepisni romani o
PreSernu, Levstiku in Cankarju (Neiztrohnje-n- o
sree, Pogine naj pes, Tujec) so zdruzeni
v Slovenski trilogiji (1976).
Slovenski koroSki pisatelj Florjan LipuS je
pred nekaj dnevi dobil avstrijsko podporno
nagrado za literaturo za leto 1982, ki jo na
Dunaju imenujejo tudi malo drzavno nagra-do
in ki jo podeljuje ministarstvo za pouk in
umetnost. 2irija je priznala LipuSu nagrado
za njegov roman "Zmote dijaka Tjala" v
nemSkem prevodu. Podelitev nagrade je bila
utemeljena z besedilom, ki pravi, da je
roman izviren po obliki in po temi, da sta
forma in tema usklajeni, snov pa jezikovno
izvrstno zajeta. Dalje beremo prav tarn o
LipuSevi uspeSni knjigi Se to, da shaja brez
vsakrSnih HSejev, da je previdno napisana in
predstavlja veliko besedno umetnino.
Iz slovenskega koroSkega tiska zvemo, da
je Florjan LipuS "obupan nad (slovenskim
koroSkim) provincializmom" in da se je
umaknil iz slovenske javnosti. Sam je
povedal pred kratkim (v intervjuju za
Slovenski vestnik): "Moja edina narodna
zavednost je v tern, kot sem ze stokrat rekel
in zapisal, da piSem v slovenskem jeziku, da
piSem v jeziku, ki ni donesen, ki nima ugleda
v svetu. To pa je res ze Cisto vse".
druStvo, naklonjeno Jugoslaviji, je avtorica
spoznala v Melboumu: "Jugoslovanski av-stral- ski
radnicki centar bratstvo i jedinstvo",
kjer pa ni srecala niti enega Slovenca,
temvee so tarn bili ve6i del Hrvati in Srbi...
Zalostna je njena zaklju6na ugotovitev:
slovenska povojna migracija v Avstraliji, ki
je stara komaj trideset let, se fcedalje bolj
staplja z avstralskim zivljenjem in slovenska
tradicija se po6asi izgublja. Cebuljevi je
dokaz za to druga generacija, ki je ze "bolj
ali manj osvobojena" — problema dveh
domovin".
Zabeleiil Ivan DOLENC
Vpra§anje brez
Na slovenski strani "Prosvete" so
v drugi polovici marca izSli v dveh
nadaljevanjih daljSi izvleCki iz poro-cil- a
prof. Ljudmile Schmid iz bvice,
ki se je lani udelezila ontarijskega
seminarja za evropske prosvetne
delavce. NaSa rojakinja je obiskala
Kanado z velikim zanimanjem za
otroke slovenskih izseljencev v Svi-c- i,
ki pripadajo takoimenovani "niti-niti- "
generaciji, kar pomeni, da niso
ne Svicarji ne Slovenci, in je hotela
to svojo bole6o evropsko izkuSnjo
primerjati z izkuSnjami Slovencev v
Kanadi. V prvi vrsti pa je zelela
ugotoviti, "kakSen je slovenski delel
pri oblikovanju ontarijske kulture".
Kot je razvidno iz njenega pripove-dovanj- a,
ta naSa kulturna obiskoval-k- a
kakSnih jasnih odgovorov na
svoja гдоба vpraSanja ni dobila. Je
pa namesto tega v svojem pismu iz
Svice zastavila Se nekaj vefi vpra-San- j,
le ta pa se obraCajo na na§
iivelj v Kanadi. Schmidova je napr.
ugotovila:
— Slovenska knjizna zbirka v
Toronto Metropolitan Library je bolj
skromna, knjiznidarji niso imeli
nobenega seznama. "Kako izbirajo
knjige za to centralo, ki posoja
knjige lokalnim knjiznicam? Dali so
mi seznam knjig v srbohrva§6ini, pa
tudi tarn je bil sestav bolj slufiajen;
ne verjamem, da so knjige, ki so v
seznamu, priSle v zbirko po zelji
bralcev ali po potrebi etni6ne sku-pine.- .."
— Uradna publikacija ontarijske-ga
pedagoSkega raziskovalnega in-Stit- cita
(OISE) Slovencev ne omenja,
pa Ceprav sluzi kot priroCnik za
u6itelje angleS6ine.
— Knjiga Deana D. Wooda "Multi-cultural
Canada" ima podnaslov "A
Teachers' Guide to Ethnic Studies",
o omenja samo Makedonce; Sloven-cev
in drugih priseljencev iz Jugo-slavije
v njej ni.
— "Priseljenci se v Kanadi hitro
udomadijo in se dobro po6utijo",
nadaljuje poroCilo. "Toda ali ta
udobnost ni Skodljiva, da ljudje
prehitro prevzamejo navade okolja in
se prilagodijo tamkajSnjemu zivlje-nju
oz. stilu zivljenja, pri tern pa
zanemarjajo narodno zavest?"
"Prosveta" piSe v zakljudni objavi
omenjenega poroCila o kanadskem
seminarju za evropske u6itelje:
"Po mnenju avtorice Clanka bi
moral i kanadski Slovenci dvigniti
svoj glas prav sedaj, ko Ontario iS6e
svojo moralno identiteto in dvigniti
svoj glas v 'koncertu narodov' te
dezele posebej Se zato, ker jim ta
sedaj nudi vso zakonsko osnovo za
razvoj".
In to je tudi vse, kar je ta naSa
evropska izobrazenka odnesla s
seboj v Svico o prisotnosti Sloven-cev
vontarijski kulturi. Zase bi rekel,
da je videla dovolj.
Ivan Dolenc
Najlepse jugoslovanske
knjige
Na beograjskem knjiznem sejmu, ki
je bil v oktobru 1982, so podelili tudi
tradicionalne nagrade zalozniskim hi-sa- m.
Nagrado za najboljso umetnisko
in tehnicno opremljeno knjigo s po-droc- ja
leposlovja je dobila zbirka
Izbrana dela J. P. Sartra, ki jo je
izdala Cankarjeva zalozba v Ljubljani.
Opremljevalec knjig Bronislav Fajon
je prejel prvo nagrado med sto izdaja-m- i
40 jugoslovanskih zalozb.