Nase Novine, October 23, 1986

              шшшшшш .-
-
% № 'Л
42 №
KмV№
VA--
r
' ft
I V- -
If
___ _ _— ' _— , vj
PI§E:
DR. J02E
TOPORlSlC
LJ
O umetniSki ne
recite, da je zami, de vam
morda vSed:
da ne
RUDI RINGBAUER
Na nedavnem, 17. rednem obcnem Slovenske
izseljenske matice je bila iz izvrstno pripravljenega gradiva
za zbor in iz razpravljanja-n- a njem mogoce izvedeti, da kar
tretjina Slovencev zivi v izseljenstvu (seveda tudi v potom-ci- h
izseljencev), kar bi znaSalo sest-- do devetsto tisoc Iju-d- i.
S tern stevilom (vanj so torej zajeti tudi vsi tisti, ki so bi-- li
rojeni sicer ze v tujini, pa so se tako ali drugace poveza-n- i
s slovenstvom), s tern odstotnim razmerjem med doma
ostalim in izseljenim delom prebivalstva moramo biti Slo-ven- ci
precej blizu rekorda, ki nas prej pretrese, kakor raz-vese- li.
Beseda domovina gotovo ni prazna beseda, ne za ti-st- e,
ki so se izselili, ne za nas, ki smo se v njej vendarle
uspeli obdrzati. Zlasti po zaslugi Slovenske izseljenske
matice pa utrjujemo, snujemo in raz§irjamo tiste naravne
vezi med ljudmi, ki govorijo en jezik in pripadajo enemu
narodu. Iz omenjenega gradiva je npr. iz stevila prejemni-ko- v
revije za izseljence, Rodne grude (5000 izvodov), lepo
razvidno, kje zivi ve6, kje manj slovenskih izseljencev, pri
odseljencih v evropske drzave pa se iz tega pregleda na-kazuj- ejo
tudi naSi zdomci. Podobno to kazejo tudi stevilke
za prejemnike Koledarja Slovenske izseljenske matice. Na
6elu so ZdruSene drzave Amerike, Kanada in Avstralija,
sledijo pa Argentina, Venezuela, Brazilija, 6ile, Urugvaj. V
evropskih drzavah je daled na prvem mestu Nemdija, nato
sledijo Francija, Svedska in Svica, v tretji skupini pa so
Belgija, Avstrija, Italija', Holandija in Anglija.
Eni in drugi odseljenci imajo okrog 1500 organizacij-ski- h enot, ob katerih se zbirajo pri raznih skupnostnih de-javnost- ih: prosvetnih, zabavnih, cerkvenih, znanstvenih,
politi6nih. Slovenska izseljenska matica naceloma sodelu-j- e z vsemi, ki niso sovrazno razpolozene do na§e domovi-n- e, vkljucno z v njej uveljavljenim druzbenim in politicnim
redom. Plete Stevilne vezi med staro domovino in izseljen-ci- :
z organiziranjem medsebojnih obiskov, s posiljanjem in
sprejemanjem kulturno-prosvetni- h in zabavnih skupin, s
poSiljanjem knjig in drugih kulturnih dobrin, s Stipendira-nje- m izseljenske mladine, s skrbjo za jezikovno spopol-njevan- je
pri nas in v izseljenstvu, s poSiljanjem uglednih
kulturnikov, umetnostnih in znanstvenih; ne nazadnje s
tern, da je Slovenska izseljenska matica v Ljubljani vednc
odprt dom za vsakega izseljenca, ki ga pot zanese domov.
Zadnje 6ase je posebno dobro organizirana in si prizade-v- a
pomagati tudi pri objavi del z znanstvenega podrocja,
pa tudi z umetnostnega, povezanih z izseljenstvom. Sple-taj- o
ali vzpostavljajo se tudi vezi gospodarske narave, ce-pra- v
bi si tu zeleli Se marsictesa.
S tern in mnogim drugim se nekako res vzpostavlja,
kakor bi rekel Preseren, slovens6'na cela, tj. duhovno-jezikovn- a
skupnost vseh, ki jih je, 6etudi nekatere le v nji-hov- ih
prednikih, rodila in pri svojih prsih dojila slovenska
mati. Dobro je, da je nas svet tako odprt in povezan, kakor
je.
Medtem ko se po vsej Jugoslaviji iz
dneva v dan veca stevilo brezposelnih
(po zadnjih podatkih, ki veljajo zamarec,
jih je bilo na skupnostih za zaposlovanje
prijavljenih 1,107.374), pa imajo vSlove-nij- i
vse manj tezavz brezposelnostjo. Ze
tako veljajo Slovenci v jugoslovanskih,
pa tudi v svetovnih razmerah za bele
vrane na tern podrocju, zdaj pa podatki
kazejo, da se stevilo iskalcev zaposlitve
se zmanjsuje, saj jih je bilo konec junija
le 12.780. (V enakem obdobju je bilo lani
v Sloveniji bez dela 13.264 oseb, medtem
ko je maja letos iskalo delo 2.405 ljudi
vec kot konec junija. Stevilo iskalcev za-poslitve
pa se je zmanjsalo tudi v primer-jav- i
s koncem lanskega leta, ko je delo
iskalo 2.517 oseb vec kot ob letosnjem
polletju). — Po Delu.
stvantvi
m dopustite
moznost, je raziimete.
zboru
1
Borislav Stankovic, festival karikature,
karikaturist dasnika eden na
Novosti 8 iz Beograda, svetu, prejme vsako le-j- e
dobitnik letosnje ve- - to nad deset tisoc kari-lik- e
nagrade medna-- katur, to pa je najboljsi
rodnega salona karika- - dokaz, kako velik je
ture v Montrealu. Gre Stankovicev uspeh. Na-ze
za drugo glavno na- - grajena karikatura pri-grad- o,
ki jo je lotos do- - kazuje clcvcka in njc-b- il
ta nas izjemni govo upanje, da se ute-ustvarjal- ec
(prvo na gne zivljenje izboljsati.
Poljskem). Montfealski (Telefoto Tanjug) ij
Eppur' si muore, je rekel spamet ovarii Galilej
XXX
V nasi kulturije v veljavi zakon gtasnejsega.
XXX
Za politicni sistem sem slisal sele zdaj, ko ga hocejo
spremeniti.
XXX
Cas, v katerem zivi mo, je zame povojni, za mojega
vnuka pa bo predvojni.
њ Д. Л, 1. & % AJ&.i
Najnevarnejte je, imetidu-h- &
io ideti disto sam v svo-je- m
kotu.
HONORS DE BALZAC
V osnutku politicnega dokumenta, ki
ga je Zimbabve, drzava gostiteljica vrha
neuvr§cenih drzav, (vrh se je zacel 1. sep-tembra
u Harareju) je poslala vsem
neuvrscenim, je receno, da se s poglab-ljanje- m
krize in nezaupanja ki ovirata
prizadevanje za ustavitev oborozevalne
tekme, zmanjsujejo tudi moznosti za
vzpostavitev nove mednarodne gospo-darks- e
ureditve, temeljec na pravicnosti
in enakopravnosti. Dialog Sever-Ju- g je
povsem ohromljen, mednarodno sodelo-vanj- e
in prizadevanje za druzbeni razvoj
pa ogrozena. Problemi, s katerimi se spo-pad- a
svetovni gospodarski sistem, so do-bi- li
politicne razseznosti, kakrsnih do-sl- ej
nismo poznali, in ogrozajo neodvi-snos- t,
suverenost, ozemeljsko nedota-kljivo- st
in gospodarski razvoj tako
neuvrscenih kot drugih drzav v razvoju.
Zato se neuvrsceni zavzemajo'za medna-rodn- a
pogajanja, zlasti v okviru Zdruze-ni- h
narodov.
шшшшшшшшв
najuglednejSih
FORIZMI
ГОД
АЖ&ЖА&ЈХЈ1иЉЈА~АЖЈјЖЖ
Tednik "7 dni" je pred kratkim objavil
razgovor s predstojnikom Centra za razi-skovan- je
javnega mnenja in mnozicnih
komunikacij Slovenije dr. Nikom To-se- m,
iztega paposnemam nekaj odgovo-ro- v
na vprasanje Komu ljudje verjame-jo- ?
— Rezultati slovenske javnomnenj-sk- e
ankete 86 prvijo, da 59 odstotkov
Slovencev popolnoma ali vecinoma
zaupa v politicni sistem socialisticnega
samoupravljanja. Manjse je zaupanje v
posamezne organe in organizacije tega
sistema, predvsem pa v posamezne vo-dil- ne
funkcionarje, ki jim (neimenova-nim- )
manj kot 40 odstotkov ljudi daje
odlicno ali prav dobro oceno. Zato pa
izredno velik odstotek zaupa danasnji
mladini, da bo ustvarila boljso prihod-nos-t
— popolnoma ji zaupa 24.5 odstot-ka- ,
v glavnem pa ji zaupa se 57.3 odstotka
anketiranih. ob tern zaupanju v tiste, ki
se niso imeli priloznosti, da bi o cem po-membn- em
odlocali, je seveda prav nas-protn- o
mnenje o tistih najbolj odgovor-ni- h
funkcionarjih, ki so Slovenijo in Ju-goslav- ijo
privedli v krizo. Na vprasanje,
ali naj bi tern (seveda znova neimenova--
Canadian Press je razposlala po na§i
celini intervju z Borislavom Stankovi-cem- ,
jugoslovanskim karikaturistom, ki
"je prejel veliko nagrado letosnjega med-narodne- ga
salona karikature v Montrea-lu.
37-let- ni umetnik je v tekmovanju pre-kos- il
110 karikatur iz priblizno sestdese-ti- h
razlicnih dezel. Stankovic je v inter-vjuj- u
povdaril, da je bil doma kot umet-nik
vedno svoboden in je risal, kakor je
hotel. Ko ga je novinar kanadske agen-cij- e
vprasal, kako to, da je bila letos prva
Jugoslavija, mu je jugoslovanski umet-nik
odgovoril takole: "Zaradi duha nasih
ljudi... Mi imamo dolgo tradicijo karika-ture,
satire in humorja, povrhu pa
imamo se svobodne roke."
Peter Gresserov-Golovi- n je bil plesa-le- c,
koreograf in pedagog, ki je ustvaril
temelje slovenskemu baletu. Pred vojno
je deloval v Ljubljani, po koncu druge
svetovne vojne tudi v Mariboru, zdaj pa
zivi v Torontu. Pri Dfzavm zalozbi Slove-nij- e
je izsla letos njegova knjiga spomi-no- v
z naslovom "MOJA LJUBA SLO-VENIJA- ".
V njej je mogoce prebrati spo-min- e
na njegovo delo v slovenskih ope-ra- h
med leti 1924 in 1951. Gresserov Go-lov- in
je bil rojen leta 1894 v Moskvi.
V zahodni Nemciji se znova kuha
skandal svetovnega formata: tisto svojo
staro drzavno himno (iz leta 1841), ki so
jo nacisti spremenili v osovrazeno
himno smrti za milijone svojih suznjev
v Evropi, bodo spet zaceli prepevati v
osnovnih solan juzne drzave Baden-Wuerttember- g,
to pa na pobudo tamkajs-njeg- a
ministra za prosveto in zastopnika
Krscanske demokratske zveze Gerharda
Mayer-Vorfelderja- ... Deutschland,
Deutschland ueber Alles (Nemcija cez
vse) bi naj torej spet strasila svet, ce pro-tes- ti
treznejsih Nemcev, ki jih je vedno
vec, ne bodo to neokusno besedilo z me-lodi- jo vred pokopali za vedno...
5. septembra je kanadska posta izdala
dve novi znamki in z njima pocastila dva
znana Kanadcana, severozahodnega ko-njeniske- ga
policista JamesaMacleoda in
poglavarja Crnih nog Vranjo nogo. Ime-nova- na
sta se pred sto leti skupno borila
proti pokvarjenim trgovcem z viskijem.
Risbi sta delo montrealskih umetnikov
Wande Lewicka in Jeana Morina.
АМАгА4Ж A' A Ш
nim) politikom v prihodnje odvzeli od-govor- ne
funkcije, je bilo "za" 76 odstot-kov
vprasanih, se 12.4 odstotka anketira-nih
pa je delno soglasalo — zal raziskava
ne pove, kaj ali koga bi ti izvzeli.
Slovenska akademija znanosti in
umocnosti je predstavila dve novi znan-stve- ni
deli, ki sta izsli ob Trubarjevi
obletnici: zbornik Druzbena in kulturna
podoba slovenske reformacije in Pisma
Primoza Trubarja.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je
bila odprta razstave Tiskarne Mladinska
knjiga, kjer je bilo na ogled 3000 knjig
za domacega in tujega bralca v 30 jezikih
iz 25 dezel. Ob tej priloznosti je izsla tudi
razkosna barvna monografija Mladinska
knjiga — Tiskarna.
Tiskarna je izrazito izvozno usmerjena
in ima letos v nacrtu za 11 milijonov do-larj- ev izvoza. Pri proizvodnji knjig je
prva v Jugoslaviji, v izvozu na tempo-drocj- u
pa je udelezena s priblizno 50 od-stot- ki.