Nase Novine, April 03, 1986

              њкжлпа!&-ш.шж.шњтам1А1,1- г. mrMKft Wa+AwMw
is?
'a4M гиаш, 14
:f
. fl .i? r
1+ VV ,m
, ЖнИ
Ж $1
IJtV - kv.,i .nti 4'и " М"" т„-- (£НМЛШ лх и 4 ..V
га !гЈ
т тТЛ № ш ri ' 1- -4v
#++#+++####+####+##++#######++#++++++#++++++
66VENETI, NASI DAVNI PREDNIKI"
Ko gledamo nazaj na naso prete-klos- t,
na vsako preteklost, ne moremo
pricakovati, da bi jo nasli enako seda-njost- i.
To velja tudi za jezike. Pomi-slim- o
samo na razlike med sedanio slo-ven§£i- no
in staio ccrkveno slovanscino
pred tisoc leti. Kaksni so bili slovanki
jeziki §e tisoc let prej?
Seveda se slovanski jeziki, kot vsi
na svetu, niso spreminjali povsod ena-ko.
Obrobne, osamljene govorice so
vedno bolj konservativne in se spremi-njaj- o
manj. To se opaza takoj v litvan-scini
in latvijscini, kjer je ohranjena
v cela vrsta jezikovnih starin, nedvomno
segajocih nazaj v vendske case in
morda se dalje. In to je dragoceno za
jezikovno zgodovino.
Drugo dejstvo, ki ga je treba vedno
upostevati, je relativna verodostojnost
starih zgodovinarjev, ki so znali, kar
so znali, a gotovo ne vsega. Marksikaj
bo verjetno za vedno ostalo zakopano
v nasi preteklostj. Pa tudi jezikov nika-ko- r
ne moremo istovetiti z nepisanimi
arheoloSkimi najdbami. Keltske arheo-losk- e
izkopane naSlovenskem (od Do-na- ve
do Jadrana) se niso dokaz, da se
je tarn takrat govorila keltiscina, ki je
komaj nekaj stoletij pozneje izginila
celo iz Francije. Ravno tako dvomljiv
je na Slovenskem obstoj tako imenova-ni- h
Ilirov. Ugibanja o njih ostajajo
samo ugibanja in nic vec.
Ce se zdaj za trenutek vmemo k gla-golo- m
"Doto", "donasto", "fahsto"
na vendskih spomenikih ob Plavi in na
njihovo sorodnost z latinscino in grsci-n- o,
precej sorodnosti bomo morali opa-zi- ti
tudi z litvanscino in to sedanjo:
"duoti" (dati), "dovanoti" (darovati),
"vagoti"' (brazdati, vrezovati). Po
splosnem mnenju napisov sodec, vend-sk- i
"fahsto" verjetneje pomeni "vre-zovati,
zapisovati" kot pa "napravi-ti"- .
In. to ga priblizuje bolj litvanscini
in slovanskim jezikom kot pa latin-skem- u
in grskemu.
Koncnica "-t-o"
za aorist v danasnji
litvanscini ni poznana, a tudi v moderni
grscini je ni. Ce pa je obslojala v stari
grscini, ni receno, da ni tudi v stari
vend§cini in v praslovanskih jezikih.
Ohranjena je nekako v germanskih, a
to samo dokazuje, kako sorodni so si
indoevropski jeziki.
Ozja sorodnost se opaza tudi pri sa-mostaln- ikih
in sklanjatvah:
VendScina:
Nom.: Voltiiomnos Nerka (imeni)
Gen.: Voltiiomnos? Nerkas
Dat.: Voltiiomnoi Nekai
Litvanscina:
sunus (sin) galva (glava)
sunaus galvos
sunui galvai
Vprasanje Vendov na Slovenskem
(od Donave do Jadrana) ostaja odptto.
Kot ze omenjeno, ni pisanih spomeni-ko- v,
ki bi zagotovo pricali o njihovem
bivanju v sedanji Sloveniji tako, kot je
to bilo ob Plavi. Napisa "laivnai vro-ta- i"
(ugrabljcni pokojnici) iz Idrije pri
Ba6i sta gotovo etruscanska. Negotov
je napis najden istotam na bronasti po-dolgov- ati
ploscici: "luks melinks hai.
os kab.. "(Luka Melinka prava mera
2 litrov), toda verjetno etruscanski.
Glej gr.: "haios" (pravi), "kavos"
(mera, pribl. 2 litra). Le ime je lahko
tudi vendsko. EtruScanski je verjetno
napis "ostiarei", najden leta 1911. pri
Skocijanu na Krasu v takoimenovani
"Jami okostnjakov" . Pomen: kostni-c- a,
zara; glej gr.: "ostothekarion"
(kostnica, zara). Ravno tako je verjetno
etru§6anski napis "tulvis", najden v
(Tretji del)
Miljah pri Trstu na crepinjici skupaj z
ostanski posode izdelane verjetno v
Arezzu, mestu Etrurije, in novcem iz
leta 15 po n.st. Beseda morda pomeni:
vrcekza vino; glej gr.: "tholos" (vrcek
za sipino crnilo in morda vecek na splo-sno- ),
"vios" (vino iz posusenega ne-dozorel- ega
grozdja).
Vsi ti predmeti, je treba priznati, so
prav lahko bili prineseni v nase kraje
in niso se dokaz, da so tarn ziveli Etrus-can- i.
Nekoliko anesljivejsi so v tern
pogledu toponimi:
Baca: gr.: "vatos" (prehoden, do-stop- en
svet);
Banjscice: gr.: "vanousia"(obrtni-svo)- :
predel obrtnikov;
Cerkno: gr.: "kerhnos" (grob, teza-ve- n
svet)
Cepovan: gr.: "kepen" (vrt), "va-noi- "
(obrtniki): kraj vrtnarjev;
Idrija: gr.: "idrea" (vescina v obrti):
obrtniski kraj;
Trebusa: gr.: "trivos" (pot, prehod):
prelaz;
Vojsko: gr.: "voiota" (pasniki);
Zala (pritok Bele): gr. : "salos" (bla-t- o,
mocvirje); pritok je res mocviren
pred izlivom; Bela: gr.': "vela" (sijoce
soncna dolina), kar tudi je; Zelin: gr.:
sellion" (sedelce): majhen prelaz.
Izgledalo bi, da so se v ta slovenski
kot res zatekli Etruscani (pred Rimlja-ni- ).
Umaknili so se jim v gore, docakali
tarn prihod Slovencev in se s casom
mirno poslovencili.
Drugace je ob Soci in na Koroskem.
Ime Tolmin spominja na "Tolminkie-mis- "
(mestece) v Litvi. Za Kobarid
glej lit.: "kova" (bitka), "riedeti" (va-lid
se): kraj, kjer se je valila (= bila)
bitka. Bovec spominja na lit.: "boti"
(skrbeti, oskrbovati): oskrbovalisce.
Preveriti bo sicer se treba razpolozljive
zgodovinske vire, toda podobnosti so
neovrgljive.
Za Korosko pa obstaja celo pisan vir
iz prve polovice 2. stol. po n.st. (Poto-pi- s
Antonina Pija), ki omenja kraj
"Loncium" v dolini Zile pod Loskim
prelazom (Ploeckenpass). Sosedni jezi-koslov- ci
in zgodovinarji ga z nespre-jemljivi- mi
razpravami skusajo pripiso-va- ti
Keltom ali Ilirom, pa ceprav gre
jasno za staroslovansko ime "Lonka",
danes "Loka". In ker so tarn zagotovo
takrat ziveli Vendi, je to dokaz, da so
bili Slovani.
Iz Ziljske doline, prav pod Loskim
prelazom, je ohranjenih vec vendskih
pisanih spomenikov. Iz Spodnjega
Krna (Gurina) pri Doleh je ploscica z
napisom: "atto donasto aisus" (Atto
je daroval Bogu). Kos ploscice iz istega
kraja nosi napis: "...donasto aisun per
volterkon vontar' '
, pod njim se " . . .do-nasto
aisus per volterkon vontar". Oba
sta precej rekonstruirana in verjetno po-meni- ta: "
. . .daroval je BoguBogovom
za Volterko Vontar". Poskusila se je
vrsta drugih resitev, toda nobena ni za-dovolji- va.
Volterka bi danes bila Vla-dimir- ka
in je podobna vsaj se eni zeni:
Nerka.
Tretji napis, najden istotam, je na
dobro ohranjeni ploscici in se glasi:
"Venna tolar mahetlon" (Vena ne-srec- na
(je darovala to) mesalo?". Ime
Vena je poznano. "Tolar", ki nima
zadovoljive razlage kot glagol, je ver-jetno
pridevnik; glej gr.: "tholeros"
(nesrecen, zaskrbljen, zmeden). "Ma-hetlon"
je ver. akuzativ za "mahetla"
(metla?, mahalo?, meSalo?); negotovo.
Toda ime Vena je gotovo slovansko.
Iz istega kraja je ko§cek ploScice z
napisom: "kavarons", ver. prilastek
neznanega darovalca; glej gr.: "kavar- -
nos" (svecenik Demetre). Od vrste
drugih koSckov ploscic, najdenih isto-tam,
sta morda zanimiva le se dva.
Eden nosi napis "kastko..." (Kastkos,
ime), drugi pa, na broski, "auhar";
glej gr.: "augaros" (unicevalec).
Vrsta imen je vklesana na skalah ob
poti prelaz pri Vremljah (Wuermlach);
Gavirros, Votkos, Bohkos, Harto,
Voktses, Bugos, Asos?, Isar, Trakos,
Kovetsos, Proskos, Erokno, Rasien-ko- s,
itd. Gre za imena ljudi, ki so pri-haj- ali
na Korosko iz Vidma, ki je ver-jetno
ze obstajal, sedanje Furlanije in
morda se bolj oddaljenih krajev. Imena
izgledajo skoraj vsa staroslovanska oz.
vendska in to bi dajalo sklepati, da je
tudi Furlanija bila svojcas vendska.
Omenili bomo tu le dva kraja, ki sta
po nasem mnenju jasno slovanskega
oz. vendskega izvora. Prvi jeTrst, nek-dan- ji
Tergeste, kateregabi danes lahko
klicali Trzisce. Trditev, da gre za ilir-sk- o
(albansko) mesto, je povsem zmot-n- a.
"Trg" je v. alb.: treg in bi morali
potemtakem imeti: Tregeste. Le v slo-vansk- ih
jezikih imamo: Trg, Terg,
Torg, Turgus, itd. Povsem zmotna in
vsekakor nedokazana je trditev, da so
Slovani prejeli besedo "trg" od Ilirov
(Albancev). Samo sodec po ogromnem
stevilu slovanskih izposojenk v alban--
M1LAN MAVER
11}
Pa se zgliha
Italijanski pisatelj Umberto Eco je
kanadsko nagrado (McLuhan Teleglobe
prize) z 50.000 dolarjev poklonil
Kanadskemu svetu v Ottawi, in sicer za po-m- oc
italijanskim Studentom, ki bi v Kanadi
studirali komunikacijc.
Japonski Kanadcani nadaljujejo s priti-sko- m
na federalno vlado, ki bi jim naj za-gotov- ila
od§kodnino za internacijo med
drugo svetovno vojno. Takrat vlada
W.L. Mackenzieja Kinga poslala v tabo-ri§c- a
sirom po dezeli vec kot 20.000 japon-ski- h
prebivalcev in jim zaplenila domove,
podjetja in volilno pravico. Nacionalna
scini, in prakticno nobene albanske v
slovanskih, lahko mirno trdimo, je
resnica obratna.
Drugi kraj je Belinje v spodnjem Po-socj- u,
kraj ob katerem so Rimljani po-zneje
ustanovili Oglej. V kraju je bilo
svetisce slovanskega Boga Belina (ali
Beluna, po vzoru Peruna) in zato so
pozneje v kraju ustanovili samo-sta- n.
Tudi Belinje je slovansko oz.
vendsko in dokazovanja raznih zgodo-vinarjev
in jezikoslovencev, da je Be-li- n
menda bozanstvo keltskega izvora,
je naravnost smesno.
Vendskega, slovenskega izvora je
brez dvoma se dolga vrsta krajev med
Plavo in nasini gorami, pa tudi ce vsaj
za enkrat ni pisanih spomenikov, ki bi
to pricali. Dovolj bo pogledati v zgodo-vino
imen teh krajev, pa bo slika takoj
jasna.
Resnici na ljubo je sicer treba prizna-ti,
da so Rimljani vso ravnino v nekaj
stoletjih potujcili, kakqr so potujcili os-talo
Italijo, Francijo, Spanijo, dele
Nemcije, Britanije in celo Balkanov.
Ko so Slovenci prisli v Furlanijo v. 6.
stol., Vendov kot takih ni bilo vec, a
verjetno tudi Rimljanov ne. Huni so
dezelo verjetno precej, ce ne temeljito
izpraznili.
Zdravko JELINCIC
MA3DRA2JE JE TISTO
ZMAN7E JKL №кШ®
QCITAT
' ff
fei $& итллисг: луимхли €£4t40 , $Г
-
svojo
znesku
je
da
istem
ter
zveza japonskih Kanadcanov, ki zastopa
45.000 rojakov po vsej Kanadi, se ne stri-nj- a
s ponudbo sedanje vlade, da bi drzava
ustanovila (namesto kompenzacije) 6-1- 0
milijonski prosvetni fond za japonske Ka-nadca- ne.
Ista zveza trdi, da je se vedno
zivecih najmanj 10.000 zrtev omenjene
vojne napake, ti ljudje pa so §e vedno brez
vsakrsnih pravic.
Po najnovejsih podatkih Statistics Ca-nada
se je Stevilo kanadskega prebivalstva
povecalo do 25,208.900 iz oktobra 1984
na 25,444.900 v istem mesecu lanskega
leta.